Z veseljem smo vstopali v dvorano Kulturnega doma Nova Gorica, da bi slišali enega naših najboljših mladih pianistov, Ivana Skrta. Polna dvorana oziroma množičen obisk je priča, da so taki koncerti vedno dobrodošli in da se lahko še kdaj ponovijo.

Ivan Skrt igra klavir kot eros iz novega sveta. Zdaj ali nikoli, oziroma danes še, jutri je vsega konec, civilizacije, kot jo poznamo. Vsaka nota stoji v premišljeni interpretaciji mladega slovenskega pianista.

Inštrument klavir mu je očitno premalo. Za zvok in odtenke, s katerimi se poetično poigrava Skrt v svoji ideji, postaja ta inštrument zvokovno premajhen in preozek. Vidi se, da iz njegove interpretacije veje večja, širša in globlje naštudirana zvočna podoba.

Klavir ni bil najbolje uglašen, to smo lahko slišali kljub polni dvorani. Popuščal je pod težo velepianistične roke Skrta, sploh ob velikanskem čustvenem naboju vrha posamezne glasbene misli.

Zlahka lahko zapišemo, da je klavir komaj sledil in podpiral solista pianista Skrta. Prav tako se je v teh ozirih trudil Simfonični orkester Cantabile pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika.

Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, opus 18, ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova je v izvedbi Ivana Skrta izzvenel veličastno. Mnogim je njegova interpretacija ena izmed (naj)boljših, kar smo jih lahko slišali v zadnjem času. O Skrtu lahko zapišemo, da je znanilec novega kova oziroma pianist (iz) novega sveta.

Skrt se prvega stavka drugega Rahmaninovega koncerta loti kar se da eksplozivno in v klavirsko igro vlije ogromno emocij, ton je jasen in težak, iskren, nedvomljiv.

Poudarki so jasni, točni, precizni, tu so deli, kjer se z orkestrom, sploh v počasnejših tempih, lepo ujame ter izmenjujoče predaja idejo teme. Glasbene linije Rahmaninova, ki niso lahke, natančno lepo pelje, gradira in jih z izjemnim občutkom različno dinamično podpre. Publiko prevzame, jo gane, je ne izpusti.

Vse do konca jo drži v svoji poustvarjalni glasbi in jo zvokovno, ritmično in agogično vedno znova prepoji. Vsako skladateljevo glasbeno misel jasno odmeri, ji vdahne vonj in okus. Posebno lep liričen karakter prinese Skrt v melanholični drugi stavek klavirskega koncerta.

Tu izkaže poetičnost svojega razumevanja klavirske igre, odnosa do tipk in vodenja težjih in kompleksnih glasbenih linij. Tretji stavek je v njegovi izvedbi kot kaka zabava, lahkoten in zabaven. Dramaturško glasbeno linijo lepo stopnjuje do silovitega in pompoznega konca.

Da je odlično pripravljen in tehnično izpiljen pianist, pričajo njegove izvedbe težkih pasaž Rahmaninova, ki so zanj malodane uvodna jutranja vaja.

Kako da ne, bi lahko porekli, saj je končal eno najzahtevnejših glasbenih akademij na svetu: Konservatorij Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi, in se nadalje izobraževal in izpopolnjeval na prestižni pariški Ecole Normale.

Na tokratnem koncertu je izvedel kar tri dodatke, in sicer Temo iz Lovca na jelene Stanleyja Myersa, Tebe pojem Pavla Česnokova in Kupelwieserjev valček Franza Schuberta.

Simfonični orkester Cantabile je izvedel dve noviteti mladih skladateljev: Abela Modica z naslovom Uvertura Moč narave ter Mihe Nahtigala z naslovom Fanfare z zaStanki. Pohvalno je, da sta oba mlada skladatelja ljubitelja harmonije in tonalnosti, in vidi se, da lepo orkestrirata glasbene misli in sledita osnovni melodiji.

Ob poslušanju smo lahko obnovili up v mlade skladatelje, ki postavljajo estetiko harmonske in tonalne glasbe v ospredje ter v teh okvirih iščejo izraznost, dinamične, ritmične in melodične vrline. Le tako naprej.

Na program so uvrstili še Uverturo iz operete Lahka Konjenica Franza von Suppéja ter četrti stavek Devete simfonije v e-molu, opus 95, Antonína Dvořaka, imenovano tudi Iz novega sveta. Dodali so še dodatek, deveto variacijo iz Enigme variacije Edvarda Elgarja.

Sam koncertni program devetega koncerta letošnjega cikla Kogojevi dnevi in hkrati prvega abonmajskega koncerta nove sezone Kulturnega doma Nova Gorica je bil kar nekoliko obilen in je imel kar dve noviteti, kar je pohvalno in zahvala gre tudi samemu simfoničnemu orkestru za zastavljene ambicije.

Nov ali bolje uglašen klavir je praktično nuja. Vendarle pa moramo dodati, da je Ivan Skrt morda nekoliko spregledan pianist, in velja apel, da ga kmalu vidimo in slišimo igrati ob naših (naj)boljših orkestrih. Veselimo se morebitne priložnosti za njegov nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ali Slovenske filharmonije.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.