Predvolilna drama: Janša in Golob glavna igralca, ostali statisti
Premier Robert Golob je na delovnem kosilu s predstavniki šestih strank skušal oblikovati predvolilno zavezništvo proti prvaku SDS Janezu Janši.
Do konkretnih dogovorov o povezovanju vendarle ni prišlo. Poleg tega ga je še isti dan pričakal hladen tuš z odločbo KPK. Po drugi strani se na politični desnici uspešno povezujejo in pripravljajo na volitve. Skupna lista NSI, SLS in Fokusa je že sestavljena, SDS pa je osnutek svoje liste sestavila že novembra lani.
Medtem ko Golob nagovarja volivce na partizanskih proslavah, Janša z okroglimi mizami po terenu snuje »koalicijo z volivci«.
Glavna favorita na volitvah 22. marca bosta premier Robert Golob s svojo stranko Gibanje Svoboda in prvak SDS Janez Janša. A bolj kot to, kateri od njiju bo zmagal, bo pomembno, kateri politični blok bo dobil večino poslancev v državnem zboru.
Zaradi polarizacije se krepita vodilni stranki, na drugi strani pa ostaja nejasno, katerim izmed manjših strank bo uspelo priti v parlament. Zato je pomembno, da se sorodne stranke povezujejo in na neki način druga drugi pomagajo priti v državni zbor.
Kramljanje brez povezovanja
Dva meseca pred volitvami so se v restavraciji Pen klub na skupnem kosilu zbrali predsednik vlade in Svobode Robert Golob, prvak SD Matjaž Han, sokoordinatorja Levice Asta Vrečko in Luka Mesec, sopredsednika Vesne Urša Zgojznik in Uroš Macerl, prvi mož socialistov Miha Kordiš, prvak Piratov Jasmin Feratović in predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič.
Vsi so se dobro najedli, Prebilič je plačal kosilo zase in kavo za vse, ker je pred tem sam neuspešno vabil na kavo, preostala kosila pa je plačala stranka Gibanje Svoboda, ki je bila uradni gostitelj pogovora.
Predsednik Resnice Zoran Stevanović, ki je bil prav tako povabljen, je vabilo na kosilo zavrnil, ker ne spada ne v levi ne v desni blok. Med vabljenimi pa ni bilo Karla Erjavca, ker s svojo stranko Zaupanje ne dosega zadostne podpore na javnomnenjskih raziskavah, prav tako ni bilo Zmaga Jelinčiča, ki ga razvrščajo v desni politični pol.
Sestava omizja v Pen klubu kaže, s katerimi strankami bi lahko Golob sestavil svojo naslednjo vlado, če bo leva politična opcija spet dobila večino v državnem zboru.
V dobrih dveh urah pogovora med kosilom so ugotovili le, da bi bila vnovična vlada Janeza Janše veliko slabša alternativa, a da bi kaj konkretno storili proti temu in se (dodatno) medsebojno povezali, se ni zgodilo.
Prav tako niso sklenili nobenega »pakta o nenapadanju«, kar pomeni, da bodo Prerod, Pirati in stranka Mi, socialisti! še naprej kritični do Golobove vlade. »Danes smo veliko slišali o Janezu Janši in o tem, da se je treba spopadati z avtoritarnostjo.
Pirati smo mnenja, da to, da koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak je posledica njihovega dela. Nekega pakta o nenapadanju se ne bomo šli. Vedno bomo kritični do tistih, ki so na oblasti,« je po srečanju dejal predsednik Piratov Jasmin Feratović. Dodal je, da gredo na volitve samostojno, in tako zavrnil morebitno povezovanje z Levico in Vesno.
Po drugi strani je Uroš Macerl iz Vesne poudaril, da je njihova skupna lista z Levico odprta še za koga in da so v preteklosti s Pirati dobro sodelovali. Vodja civilne iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull se namreč zavzema za oblikovanje skupne liste Progresivne fronte, v kateri bi poleg Levice in Vesne bili še Pirati in Kordiševi socialisti.
Tako Kordiš kot tudi Feratović sta pobudo zavrnila, prepozna se zdi tudi Mescu, saj je 19. februarja zadnji rok za vložitev list. Zadnje javnomnenjske ankete Levici ne kažejo vstopa v parlament, po drugi strani pa so se mu precej približali Pirati, zaradi česar je bil Feratović lahko samozavesten.
Poleg tega je zadovoljen tudi zunaj državnega zbora, saj stranka za svoje delovanje prejema davkoplačevalski denar, skupni nastop pa jim ne bi zagotovil izvolitev poslanca, pa še denarna sredstva bi se delila med več strank, kar pomeni, da bi jih lahko prejeli tudi manj.
Feratović je tudi oster kritik ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je največji podpornik premierja Goloba. Tako je v imenu Piratske stranke sprožil pobudo o referendumu proti podražitvi vozovnic za mestni potniški promet, o katerem bo zdaj odločalo vrhovno sodišče.
Reševanje samega sebe
Podobno velja tudi za Prebiliča oziroma njegov Prerod, ki se je najprej predstavljal kot alternativa premierju Golobu, po zadnjih anketah pa je celo zdrsnil pod parlamentarni prag. Kljub temu vztraja pri samostojnem nastopu na državnozborskih volitvah, čeprav mu je prvak SD Matjaž Han ponudil nastop na skupni listi.
Prepričan je, da bo to stranki vseeno uspelo. Navsezadnje je tudi na predsedniških in nato na evropskih volitvah dosegel boljši rezultat, kot so kazale ankete. Res pa je zdaj tudi precej bolj znan kot takrat.
Najbolje mu je kazalo, ko se je pojavljal v družbi s predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem in v kontekstu sredinskega bloka. Ko se je začel predstavljati kot rešitelj levosredinske vlade, pa je podpora stranki začela padati. Težko je namreč biti alternativa nekomu in hkrati njegov rešitelj.
Na delovnem kosilu si je izboril pravico do »spoštljive kritike« aktualne vlade. A že s tem, da je na kosilo sploh prišel, se niso strinjali vsi veljaki njegove stranke. Denimo, nekdanji minister za zdravje v Janševi vladi Janez Poklukar, ki meni, da bi morali Golobu jasno povedati, da ne more voditi še naslednje vlade.
Podobno kot Golob bo tudi Janša potreboval še tretjega ali celo četrtega partnerja za sestavo vlade.
Prebiličev poskus, da bi se okrepil s Stranko generacij Vlada Dimovskega, je spodletel, Karla Erjavca pa je zavrnil sam, ker se je ta povezoval s stranko Suvereni Dejana Kaloha, a tudi njuna zveza je propadla. Brez Prebiliča bo Golob težko sestavil naslednjo vlado, še posebej če se v državni zbor ne bi uvrstila skupna lista Levice in Vesne.
Največje probleme Levici (in Vesni) povzroča njihov odpadnik Miha Kordiš s svojo stranko Mi, socialisti!, s katero nagovarja najbolj »jedrne« leve volivce, ki so razočarani nad pragmatizmom Luke Mesca in Aste Vrečko.
Za zdaj mu ankete ne kažejo preboja v parlament, zato se lahko zgodi, da v naslednjem državnem zboru ne bo ne Levice, ne Vesne, ne socialistov in tudi Piratov ne. Pa tudi če bi Kordišu uspel veliki met in bi prišel v parlament, si z njim Golob ne bo mogel veliko pomagati, saj bi odigral podobno vlogo kot Levica v času vlade Marjana Šarca.
Verjetno bi ga podprl za mandatarja (da ne bi vlade prevzel Janša), nato pa pogojeval svojo podporo s svojimi projekti. Na kosilu je izpostavil tri prioritete svoje stranke: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zmanjšanje sredstev za oboroževanje in dvig minimalne plače.
Do konca mandata pričakuje, da bo koalicija podprla njegov predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in namesto tega uvedla obvezno »pravično solidarno javno dajatev«, da ne bosta več prvi mož NLB Blaž Brodnjak in čistilka z minimalno plačo plačevala enakega zneska.
Težje jih bo prepričal za dvig minimalne plače na 1152 evrov neto, saj premier nasprotuje že predlogu Luka Mesca, ki bi jo dvignil na 1000 evrov neto. Sploh pa ni mogoče, da bi se vlada odpovedala več sredstvom za oboroževanje, čemur se je zavezala tako v EU kot v Natu.
Edina stranka na levi polovici, na katero lahko (še naprej) računa Golob, je SD Matjaža Hana, saj je po vseh anketah nad parlamentarnim pragom, kar po svoje ni presenečenje, saj ima kot tradicionalna stranka zvesto volilno telo.
Težko bo sicer presegla deset odstotkov ali celo prevzela prvenstvo na levem polu. Lahko se celo zgodi, da bo dosegla nekoliko slabši rezultat zaradi nastopa Vladimirja Prebiliča v Kočevju, kjer je SD doslej vedno dobila svojega poslanca. Prav tako še vedno nimajo primernega kandidata, ki bi lahko nasledil Janija Prednika na Ravnah na Koroškem.
Najbolj si želijo črnjanske županje Romane Lesjak, ki pa nad kandidaturo ni najbolj navdušena. Po drugi strani pa ima s tem večje možnosti za izvolitev Andreja Katič, podpredsednica stranke in nekdanja pravosodna ministrica, ki se ji je menda v Velenju uspelo dogovoriti za vnovično kandidaturo.
Da bi SD po volitvah dala glasove za četrto Janševo vlado, ni pričakovati, saj bi se morebitnemu takšnemu predlogu baza stranke odločno uprla in predsednika, ki bi to predlagal, odnesla skozi glavna vrata.
»Zmagovita kombinacija«
Po drugi strani so s predvolilnim dogajanjem zelo zadovoljni na politični desnici. Janezu Janši vsaj za zdaj ni treba javno vabiti na delovna kosila ali večerje nobenega predsednika strank iz desnega političnega tabora. Namesto tega se raje udeležuje okroglih miz občinskih odborov, na katerih snuje »koalicijo z volivci«.
Še na shod v spomin na Jožeta Pučnika pred državni zbor ni prišel, ampak je tja kot govorca raje poslal podpredsednika SDS Aleša Hojsa in predsednika združenja VSO Lojzeta Peterleta.
Oba sta izrazila navdušenje nad dogovorom med NSI, SLS in stranko Fokus, ki so sestavile skupno listo za nastop na volitvah. »To kaže, da je treba tudi tiste glasove, ki bi sicer morda šli v nič, združiti, in prepričan sem, da bo to zmagovita kombinacija,« je v izjavi za medije dejal Hojs.
Vsaka svoje kandidate na skupni listi sta že potrdili Fokus in SLS, medtem ko bo NSI to storila v ponedeljek. Predsednika državnega sveta in Fokusa Marka Lotriča in generalne sekretarke Monike Kirbiš Rojs ne bo na listi, saj želita dokončati mandat v državnem svetu, ki se zaključuje konec naslednjega leta.
Fokus je dobil 15 volilnih okrajev, SLS pa 24. V kvoti Fokusa bo med drugim nastopil tudi župan Naklega Ivan Meglič, ki je sicer dolgoletni član SLS. V volilnem okraju Kranj 3 ima velike možnosti za izvolitev.
Sicer pa bodo barve Fokusa na listi med drugim zastopali psiholog Matej Tušar, obrtnik Marko Kajzer, gospodarstvenik Marko Staroveški, glasbenik Patrik Greblo in nekdanji direktor Spirita Tomaž Kostanjevec. SLS pa bo v boj poslala še nekaj svojih županov: Franca Rokavca (Litija), Srečka Ocvirka (Sevnica), Franja Naraločnika (Ljubno) in Franca Horvata (Tišina).
Predsednica Tina Bregant bo predvidoma nastopila v okolici Ptuja (Haloze), podpredsednica Mihaela Rožej pa v Šentjurju. Prvak NSI Jernej Vrtovec bo kot doslej nastopil v Ajdovščini, podpredsednik in vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj pa v Ribnici.
Predvidoma bodo kandidirali vsi njihovi poslanci, saj želijo vsi nastopiti z najboljšo možno ekipo. Zato bo loterija, kateri med njimi bo na koncu izvoljen. V SLS upajo, da bodo (vsaj) trije iz njihovih vrst in da bodo lahko po volitvah sestavili svojo lastno poslansko skupino.
V SDS so svojo listo za zaprtimi vrati predstavili že 15. novembra lani, ko se je v ljubljanski Odiseji zbralo okoli 700 njihovih članov. Hojs je dobil okraj Ljubljana Vič Rudnik 4 (Dobrova-Polhov Gradec), kjer je prej za SDS kandidiral Anže Logar, v Ajdovščino, v okraj Eve Irgl, pa se bo preselil Zvonko Černač.
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler bo nastopil v okraju Maribor 3 (Duplek), kjer je že bil izvoljen kot poslanec SLS, v okraju Kranj 3 pa naj bi namesto evropskega poslanca Branka Grimsa nastopil predsednik odbora v Cerkljah Andrej Kosec.
Namesto Marijana Pojbiča naj bi v Pesnici kandidiral predsednik podmladka Luka Simonič. Med novimi imeni smo v Reporterju že omenili ribniškega župana Sama Pogorelca (namesto Jožeta Tanka), nekdanji predsednik SMC/Konkretno Zdravko Počivalšek naj bi nastopil na Jesenicah, prav tako naj bi bila med kandidati tudi nekdanja poslanca SMC/Konkretno Monika Gregorčič in Gregor Perič. Prvak Janez Janša pa bo kot vsa leta tudi tokrat nastopil v rodnem Grosupljem in Ivančni Gorici.
Brez Logarja ne more biti Janševe vlade
Podobno kot Golob bo tudi Janša potreboval še tretjega ali celo četrtega partnerja za sestavo vlade. Potem ko je bil na čelo NSI izvoljen Jernej Vrtovec, so se odnosi med strankama izboljšali, Janša je tudi pozdravil skupno listo NSI s SLS in Fokusom.
Še vedno pa ostaja kritičen do svojega odpadnika Anžeta Logarja, ki ga ima za drugega Gregorja Viranta. A prav slednji je omogočil Janševo drugo vlado, tako zdaj lahko računa na glasove Logarjevih Demokratov. Brez Logarja torej ne more biti četrte Janševe vlade.
Če pa hoče Logar dobiti čim več glasov, ne sme biti tako blizu Janši, kot je lahko Vrtovec. Za zdaj se Demokrati po anketah gibljejo okoli parlamentarnega praga, bistveno večjo podporo kot stranka Demokrati ima njen predsednik Logar. Zato je logično, da si bo stranka dodala ime Demokrati Anžeta Logarja.
Seveda če bodo na levi strani v državni zbor prišle tri ali štiri stranke, najbrž za Janšo Vrtovec in Logar ne bosta dovolj za sestavo vlade. Potreboval bo četrtega partnerja, kar bi bil lahko Zmago Jelinčič s svojo SNS, ki se ji v zadnjem času javna podpora povečuje in se bliža prestopu parlamentarnega praga.
Njegova vrnitev se ne bi zgodila prvič. Podobno se je po dveh mandatih v državni zbor vrnil na volitvah 2018, nato pa s svojimi poslanci iz opozicije podpiral Janševo vlado (še prej pa zagotavljal podporo pri ključnih projektih Marjanu Šarcu).
Uganka pa je Zoran Stevanović s svojo stranko Resnica, ki po programu zelo spominja na Jelinčiča, kar ni presenečenje, saj je bil nekoč njegov član. Če se bo uvrstil v državni zbor, kot že nekaj časa kažejo ankete, je pričakovati, da se bo prodal najboljšemu ponudniku.
Če pa ne bo podprl nikogar, torej ne Janše ne Goloba, lahko pride celo do predčasnih volitev, ki si jih gotovo ne bo želel. Kot smo že navedli, stranki Zaupanje Karla Erjavca za zdaj ne kaže preboja v parlament, a če bi se to zgodilo, bi sodeloval z vsemi, tako z Janšo kot tudi z Golobom.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.
Galerija