Ta naj bi Francoze varovala predvsem pred srčno-žilnimi obolenji. Morda pa kmalu sledi preobrat, ki bo razžalostil ljubitelje žlahtne kapljice in razjezil zagovornike zdrave veganske prihodnosti.

Dolgo časa so namreč vse nasičene maščobe veljale za dejavnik tveganja, novejše študije pa kažejo, da imajo fermentirani mlečni izdelki, kot je sir, lahko prav nasproten, zaščitni učinek.

Bo plemenita alkoholna pijača torej morala predati svoj zdravilni sloves plemenitim plesnim in luknjastim sirom? Čudežno snov resveratrol, ki so nam jo ponujali v vsakem drugem oglasu, pa bo nasledil novi eliksir dolgoživosti z imenom spermidin?

Čeprav znanstveniki že nekaj časa vedo, da nasičene maščobe v siru učinkujejo drugače kot v rdečem mesu, pa se zdi, da je to v širši javnosti še vedno bolj malo znano.

Učinek razlagajo z naslednjimi ugotovitvami: mlečna maščoba vsebuje srednjeverižne maščobne kisline in konjugirano linolno kislino (CLA), ki imajo protivnetne lastnosti.

Druga zaščitna snov pa je spermidin. Številni zorjeni siri (npr. čedar, parmezan) so bogati s to snovjo, za katero študije kažejo, da spodbuja avtofagijo – to je proces, pri katerem celice »pojedo« svoje poškodovane dele, kar preprečuje kopičenje toksičnih proteinov v možganih.

V zadnjih letih je bilo več raziskav na področju povezave med mlečnimi izdelki in kognitivnim zdravjem in te so pokazale še nekaj snovi in mehanizmov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanemu tveganju za demenco.

Ena najodmevnejših raziskav, objavljena leta 2020 v reviji Journal of Alzheimer’s Disease, je analizirala podatke več kot 1700 odraslih iz britanske biobanke.

Raziskovalci so ugotovili, da je bil sir hrana, ki je v največji meri pokazala zaščitni učinek proti kognitivnemu upadu, povezanemu s staranjem, celo v poznejših letih življenja.

Študija ni razlikovala med manj mastnimi in polnomastnimi siri, vendar je izpostavila, da vsakodnevno uživanje sira izboljšuje rezultate na testih tekoče inteligence. Zanimivo pa je, da se je v tej študiji tudi uživanje rdečega vina pokazalo kot koristno za možganske funkcije.

Nekatere vrste sirov vsebujejo specifične snovi, ki nastanejo med procesom fermentacije. Te so raziskovali japonski znanstveniki v nekaj študijah (objavljenih v Journal of Biological Chemistry) in ugotovili, da fermentirani mlečni izdelki vsebujejo dipeptide, ki zmanjšujejo vnetja v možganih.

Te snovi aktivirajo imunske celice v možganih, da učinkoviteje odstranjujejo amiloidne beta plake, ki so glavni znak Alzheimerjeve bolezni. Posebej so izpostavili sire, kot je camembert, zaradi visoke vsebnosti teh spojin.
Zakaj polnomastni siri pomagajo pri preventivi?

Profimedia

Znanstveniki predvidevajo, da zaščitni učinek sira izhaja iz kombinacije naslednjih dejavnikov: medsebojno delovanje med kalcijem, beljakovinami in maščobami v siru upočasnjuje absorpcijo maščob in ugodno vpliva na holesterol.

Polnomastni siri so odličen vir vitamina K2, ki preprečuje kalcinacijo žil, kar zagotavlja boljši pretok krvi v možgane in tako ščiti pred vaskularno demenco. Proces fermentacije pa ugodno deluje na črevesni mikrobiom, fermentiran sir deluje kot probiotik, kar prek osi črevesje-možgani zmanjšuje sistemska vnetja.

Raziskave so v zadnjem času postregle z zelo specifičnimi ugotovitvami o tem, kateri siri so najbolj koristni za možgane.

Poudarek ni le na vsebnosti maščob, temveč na procesu fermentacije in specifičnih plesnih. Strokovnjaki opozarjajo na dvoje: Fermentacija je ključna – koristi prinašajo naravni, fermentirani siri. Procesirani siri (topljeni siri v lističih) nimajo teh učinkov in lahko celo škodijo.

In drugo: Prav polnomastne različice so tiste, ki nudijo zaščito, verjetno zaradi vsebnosti vitamina K2 in specifičnih maščobnih kislin.

Katere vrste sirov znanost najbolj izpostavlja?

Camembert in siri z belo plesnijo je trenutno največja »zvezda« nevroloških raziskav. Raziskovalci so ugotovili, da proces fermentacije z belo plesnijo (Penicillium camemberti) ustvarja edinstvene spojine, ki zvišujejo raven vrste beljakovin, ki so nujne za rast in preživetje nevronov.

Prav tako te snovi pomagajo posebnim celicam, možganskim »čistilcem«, da učinkoviteje odstranjujejo amiloidne plake, ki povzročajo Alzheimerjevo bolezen. Tako ugotavljajo, da lahko redno uživanje majhnih količin camemberta ali brieja (okoli 30–40 g) izboljša kratkoročni in delovni spomin.

Nekaj manj je bilo raziskav s siri z modro plesnijo (roquefort, gorgonzola), a so prav tako pokazali pozitivne učinke, predvsem protivnetno delovanje.

Polnomastni trdi siri – Tudi ti siri (z več kot 20 % maščobe), kot so čedar, gavda, grojer, mocarela in parmezan, so se izkazali za učinkovite zaviralce demence. To je pokazala najnovejša študija, objavljena v reviji Neurology lani decembra, ki je 25 let spremljala več kot 27.000 ljudi.

Rezultati so pokazali, da so imeli ljudje, ki so zaužili 50 g polnomastnega sira na dan, za 13 odstotkov manjše tveganje za splošno demenco in kar 29 odstotkov manjše tveganje za vaskularno demenco (ki nastane zaradi težav s pretokom krvi v možganih).

Poleg teh imajo starani, zorjeni siri še dodatne lastnosti, ki bi lahko bile zaščitne. Ključna taka snov je že omenjeni spermidin. Spermidin spodbuja avtofagijo – proces celičnega čiščenja, kjer se nevroni očistijo poškodovanih proteinov.

Raziskave kažejo, da uživanje hrane, bogate s spermidinom, upočasnjuje kognitivni upad pri starejših odraslih in izboljšuje spomin.

Spermidin za zdravo dolgoživost

Tu pa pridemo do drugega sklopa raziskav, ki jih povezuje prav ta očitno zanimiva in obetavna snov. Spermidin je naravna spojina (poliamin), ki v zadnjih letih vzbuja ogromno zanimanja v znanstveni skupnosti, predvsem zaradi svoje vloge pri podaljševanju življenjske dobe in izboljšanju zdravega obdobja življenja.

O njej smo lahko podrobneje slišali na letošnji Konferenci o zdravi dolgoživosti, kjer jo je predstavila naša raziskovalka Anja Krivograd, molekularna biologinja, ki se ji trenutno poglobljeno znanstveno posveča v Berlinu na Nemškem centru za nevrodegenerativne bolezni.

Primož Lavre

Predstavila je proces avtofagije – celičnega čiščenja, ki ga spodbuja spermidin. Raziskovalci so ugotovili, da je spermidin nujen za procese avtofagije, ki jih sprožita postenje in omejevanje kalorijskega vnosa.

Brez zadostne ravni spermidina telo ne more v celoti izkoristiti koristi posta za dolgoživost. Njeno omenjeno predavanje z naslovom Anti-ageing interventions: Spermidine and protein restriction. Of flies and humans je dostopno na spletu.

Sicer pa študije na ljudeh kažejo močno povezavo med vnosom spermidina s hrano in nižjo stopnjo umrljivosti ne glede na postenje.

V opazovalnih študijah so se pokazale splošno manjše stopnje umrljivosti, posebej pa so bile izkazane povezave s srčno-žilnim zdravjem, saj naj bi spermidin izboljševal elastičnost žil in delovanje srca, kar zmanjšuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

Novejše študije se osredotočajo tudi na učinke na možgane in so pokazale izboljšanje spomina ter zaščito pred Alzheimerjevo boleznijo.

Kje najdemo spermidin?

Seveda je industrija prehranskih dopolnil ves čas tik za petami raziskovalcem in takoj ponudi trgu koncentrirane doze najobetavnejših snovi in tako je spermidin že na voljo v obliki kapsul.

A tudi tukaj velja, da je najbolje poseči po pravi hrani. Najbogatejši vir te snovi so pšenični kalčki, bogati z njim pa so tudi starani siri (npr. parmezan), stročnice (soja, grah, čičerika), gobe in nekatera zelenjava (npr. brokoli, cvetača).

Resda pšenični kalčki niso prav zelo znana in razširjena hrana – po našem poizvedovanju jih skoraj nihče ni poznal, kaj šele kupil.

Tudi v trgovinah ga je težko dobiti, razen pri nekaj ponudnikih zdrave hrane ga v običajnih trgovinah nismo zasledili. Nekaj časa jih je ponujal celo naš proizvajalec, a smo nedavno na njegovi spletni strani našli obvestilo, da je prenehal poslovati.

Je pa poleg pšeničnih kalčkov ponujal tudi olje iz pšeničnih kalčkov in testenine. Morda pa je bil nekoliko pred časom in bi moral počakati na nove raziskave.

Nov prehranski trend?

Zanimivo je spremljati, kakšne učinke imajo takšne raziskave na trende v prehrani in spremembe prehranskih navad. Zakaj so se nekatere, pa čeprav so se izkazale za napačne, tako zakoreninile? Nemalokrat se je razkrilo, da so bili za njimi interesi industrije.

Prehranski lobiji so močni in mlečna industrija gotovo občuti pritiske in potrebuje pozitivno zgodbo. Ta, ki smo jo pravkar predstavili, bi lahko bila, če jo znamo pravilno interpretirati in ne takoj zamegliti s sumi na teorije zarot. Navsezadnje spodbuja uživanje prave in kvalitetne hrane z dolgo tradicijo in v uravnoteženih in zmernih količinah.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter