Minuli teden so v javnost pricurljale ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je predsednik vlade Robert Golob kršil integriteto.

To je utemeljila z dvema SMS-sporočiloma, ki ju je Golob novembra 2022 poslal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar.

V prvem je Golob zapisal, da »moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji«, in jo povabil na sestanek. V drugem pa ji je sporočil, da mu »nič ni všeč, ker se ni izvršilo nič od dogovora«.

Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je napovedal, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem, saj je prepričan, da so ugotovitve KPK nezakonite, iz vrst opozicije pa so se zvrstili pozivi k odstopu.

V istem času so se v javnosti začela postavljati vprašanja, zakaj KPK ob nekaterih objektivno precej večjih ekscesih v preteklosti ni reagirala enako kot v Golobovem primeru in kaj je počela v času prejšnje vlade Janeza Janše.

Izbrali smo deset odmevnih afer iz vrst Janševih tedanjih ministrov oziroma kadrov v državnih podjetjih in pregledali, kako so se nanje odzvali v KPK in drugih pristojnih organih.

1 Hojsove čistke v policiji

Konec junija 2020 so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pridržali takratnega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, prvega osumljenca v preiskavi državnih poslov z zaščitno opremo. Le nekaj ur pozneje je notranji minister Aleš Hojs sporočil, da nepreklicno odstopa s položaja.

»Kljub kadrovski menjavi na vrhu policije in menjavam, ki jih je do sedaj v policiji izvedel generalni direktor policije, ocenjujem, da je udbovsko-partijska struktura odločujočega dela v policiji, v navezavi s tožilstvom in sodstvom te iste provenience, tako močno zasidrana v sistem, da mi ob obstoječi zakonodaji in pristojnostih, ki jih kot minister v odnosu do policije imam, ne omogoča depolitizacije in sprememb v policiji,« je v odstopni izjavi, ki jo je poslal tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši, zapisal Hojs.

Toda hitro je prišlo do preobrata. Po tem, ko Janša Hojsove odstopne izjave ni poslal v državni zbor, se je začel udar na policijo.

V poznejših mesecih so se serijsko menjavali šefi policije in NPU. Hojs je policiji naročil revizijo primerov, ki jih je preiskoval NPU, in tja poslal inšpektorje, ki so iskali tudi tajne podatke iz preiskav na področju prepovedanih drog.

Kar 126 direktorjev policijskih uprav, komandirjev postaj in drugih vodstvenih kadrov policije je naenkrat prejelo sklepe o prenehanju opravljanja dela na teh delovnih mestih.

Jure Klobčar

EPILOG: V javnosti ni nobenih podatkov, da bi kateri od državnih organov, torej tudi KPK, preverjal sume kaznivih dejanj, kršitve integritete ali konflikta interesov pri takratnem delu notranjega ministrstva in Aleša Hojsa.

2 Mahnič policistom med protesti: »Zakaj jih nismo čapnili prej?«

Med množičnimi protivladnimi protesti 5. oktobra 2021 je policija prvič v zgodovini samostojne Slovenije uporabila vodni top, solzivec in gumijaste naboje.

Med protesti sta bila v štabu policije tudi Hojs in takratni državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič. Iz poročila je razvidno, da je Mahnič verbalno napadel enega od uslužbencev policije, razjezilo pa ga je, da protestnikov »nismo čapnili prej«.

Sašo Radej

EPILOG: V začetku lanskega leta je sodišče na pogojne kazni obsodilo štiri policiste posebne enote Policijske uprave Ljubljana, ki so sodelovali pri varovanju protestov. Tožilstvo je preganjalo tudi tedanje odgovorne na policiji, a ni zbralo dovolj dokazov za vložitev obtožnega akta. Obiska dveh politikov nobena institucija ni obravnavala.

3 Slovenski Watergate: nezakonito brskanje za bančnimi računi

Nekdanji predsednik parlamenta Igor Zorčič, predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, medijski mogotec Dragan Šolak, nekdanji direktor Pop TV Branko Čakarmiš, srbski opozicijski politik Dragan Djilas, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji Necenzurirano.si ...

To je le del od nekaj več kot stotih ljudi, ki jim je urad za preprečevanje pranja denarja v času, ko ga je vodil Janšev izbranec Damjan Žugelj, brskal za podatki z bančnih računov, ne da bi imel za to kakršenkoli sum kaznivih dejanj.

Sašo Radej

EPILOG: Kriminalisti NPU so Žuglja in njegove sodelavce jeseni 2023 ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja in pravic. Že kmalu zatem, januarja 2024, je specializirano tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Toda na okrožnem sodišču v Ljubljani o tem, ali jo bodo uvedli ali ne, v dveh letih še niso sprejeli odločitve.

4 Nabava ventilatorjev in zaščitne opreme

Nabave zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov med epidemijo kovida so spremljali številni očitki o spornih poslih. V ospredju so bile nepregledne ali nenavadne nabave opreme dvomljive kakovosti, domnevno favoriziranje posameznih podjetij in slaba organizacija nabavnih postopkov.

Pri poslih je imelo glavno vlogo ministrstvo za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Zdravko Počivalšek, danes predsednik odbora pri strokovnem svetu SDS.

Sašo Radej

EPILOG: Konec leta 2020 je KPK pri tem in drugih poslih zaznala sume korupcijskih tveganj. Nekatere je odstopila policiji, drugi so zastarali. Eden takšnih je postopek proti Počivalškovi državni sekretarki Andreji Potočnik, ki je urejala bančne garancije za Joca Pečečnika, saj je vmes padel tudi na sodišču. Maja 2022 je NPU vložil ovadbo proti Počivalšku zaradi suma zlorabe uradnega položaja, a je tožilstvo lani jeseni odstopilo od pregona.

5 Fantje z rajskih otokov in hitri testi

Podjetje Majbert Pharm, ki je bilo v lasti Klemna Nicolettija, je konec leta 2020 prišlo do sanjskega posla z državo. Ta mu je zaupala dobavo testov za množično testiranje prebivalstva, nato pa še naročila in plačala njihovo preverjanje.

To mu je na stežaj odprlo vrata do novih kupcev in naročil tako doma kot v tujini. Že kmalu zatem so se pojavile težave z njihovo (ne)zanesljivostjo. Kljub temu pogodbe nikoli niso prekinili.

bobo

EPILOG: Po koncu epidemije je podjetje dobilo slamnatega lastnika in šlo v stečaj, za njim pa je ostalo za 360 tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti. Kriminalisti NPU so konec leta 2023 zaradi oškodovanja javnih sredstev kazensko ovadili šest oseb, med drugim Nicolettija.

6 Odvetnik SDS v slabi banki: Matoz prodaja, Matoz kupuje ...

Julija 2021 je Franci Matoz, dolgoletni odvetnik SDS in Janeza Janše, postal eden od neizvršnih direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane pod imenom slaba banka.

Ko je bil že na DUTB, je Matozu uspel tudi sanjski posel. Postal je lastnik bioplinarne v Vučji vasi in jo le nekaj mesecev pozneje za več kot dva milijona evrov dražje prodal madžarski skupini Pannonia Bio.

Isti Madžari so nedolgo pred tem od DUTB poceni kupili bioplinarno v Dobrovniku. To se je zgodilo, ko je upravni odbor, ki je odločal o prodaji, vodil dolgoletni član SDS Franc Dover, a je Matoz že delal za DUTB kot odvetnik. Da je mera polna, je pozneje direktor obeh bioplinarn postal Dover.

Sašo Radej

EPILOG: KPK je ugotovila, da se je Janša znašel v konfliktu interesov s tem, ko je na seji vlade glasoval za Matozovo imenovanje v DUTB. Odločitev je postala pravnomočna, saj Janša zoper ugotovitve ni sprožil upravnega spora. KPK je pregledovala tudi posle DUTB v času Matoza, pri katerih so se pojavljali številni sumi konflikta interesov in korupcije, a ni ugotovila ničesar spornega.

7 Anže Logar od Rajka Janše kupoval kemične svinčnike

Na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga je vodil Anže Logar, so spomladi 2021 za potrebe predsedovanja naročili ogromno število kemičnih svinčnikov, dežnikov, torb, šalov in kravat s celostno grafično podobo Slovenije.

Posel so zaupali podjetju Empis, ki je bilo uradno v lasti družinskih članov Rajka Janše, brata tedanjega predsednika vlade.

Toda pozor: pri Logarju dobavitelja niso iskali z javnim razpisom, ampak z evidenčnim naročilom. Izbrane dobavitelje so povabili k oddaji ponudb, med njimi pa je bil slučajno najcenejši Empis. To jim je omogočil paket protikoronskih ukrepov (PKP), s katerim je država mejno vrednost, nad katero je treba izvesti javni razpis, zvišala z 20 na 40 tisoč evrov.

Jure Klobčar

Čeprav bi bil končni znesek s skoraj 100 tisoč evri bistveno višji od te meje, je Logarjevo ministrstvo kot podpisnik naročila tega razdelilo na več manjših in se izognilo javnemu razpisu.

EPILOG: Kljub temu da je zadeva močno odmevala v javnosti, se je pristojni organi niso lotili. Tudi KPK po dostopnih informacijah ne.

8 Darilo Telekoma Slovenije za Novo24TV

Aprila 2020, takoj po tem, ko je SDS tretjič prevzela oblast, je moral Telekom Slovenije skleniti pogodbo z zasebnim Inštitutom za avtorsko pravico in mu začel plačevati za predvajanje televizijskih programov.

Za nekaj, kar je bilo prej za to državno družbo brezplačno, je po novem dajal več kot milijon evrov letno, večina denarja pa je končala pri Novi24TV. Nato je vodenje Telekoma Slovenije prevzel nekdanji kandidat SDS za župana Krškega Cveto Sršen.

Sašo Radej

EPILOG: Dogajanje preiskujejo tudi kriminalisti NPU, ki so leta 2024 pri vpletenih opravili hišne preiskave. Zadeva je še vedno v fazi predkazenskega postopka.

9 Hišni svetovalec ministra Vizjaka

Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je takrat vodil Andrej Vizjak (SDS), je podjetju Sol.Lex.Sus, ki ga obvladuje Senko Pličanič, nekdanji minister za pravosodje v drugi Janševi vladi, med letoma 2020 in 2022 skupaj nakazalo skoraj milijon evrov.

Za ta denar je podjetje serijsko dobivalo naročila za pripravo zakonodaje in drugih predpisov. Vrata do donosnih pogodb, ki so mu pri pripravi zakonodaje zagotavljale de facto monopol, je Vizjak Pličaniču odprl z organizacijskimi spremembami na ministrstvu.

Primož Lavre

EPILOG: Svetovalne pogodbe so pregledali tudi kriminalisti policijske uprave Ljubljana, vendar niso našli dokazov za sume kaznivih dejanj. Javno ni znano, da bi KPK proti Vizjaku sprožila kakršnekoli postopke. Leta 2023 je sicer KPK zoper Vizjaka uvedla preiskavo, a zaradi suma kršitve integritete pri porabi sredstev iz podnebnega sklada.

10 Vizjak kupoval delnice Petrola, ki mu je vlada sprostila cene

Minister za okolje Andrej Vizjak je maja 2020, dva meseca po začetku mandata, kupil za 120 tisoč evrov delnic Petrola in postal eden največjih malih delničarjev. Delnice je ocenil kot »priložnost za dobro naložbo, saj je borzni tečaj v času epidemije drastično upadel«, za nakup pa najel posojilo.

Nato je vlada, katere član je bil Vizjak, ob pozitivnem mnenju njegovega ministrstva odpravila državni nadzor nad cenami pogonskih goriv in trgovcem omogočila njihovo prosto določanje.

V manj kot letu dni se je vrednost delnice Petrola, ki je lastnik 60 odstotkov bencinskih servisov v Sloveniji, zvišala za skoraj polovico. V istem času je Vizjak v nadzorni svet Petrola poslal šefa svojega kabineta Aleksandra Zupančiča.

EPILOG: Posle z delnicami je preverjala KPK, a je ugotovila, da nima pristojnosti za odločanje. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa niso ugotovili dovolj dokazov za vložitev ovadbe.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter