Ti bodo nastopili na skupni listi z NSI in SLS. V pogovoru je pojasnil, zakaj sta se z generalno sekretarko stranke Moniko Kirbiš Rojs odpovedala kandidaturi.

Vprašali smo ga za komentar medsebojnega izključevanja, saj na levici pravijo, da Slovenija ne bo preživela še ene desne Janševe vlade, na desnici pa so prav tako prepričani, da država ne bo prenesla še enega mandata Golobove vlade. Marko Lotrič verjame v vrednote odprte in svobodne družbe, pravne države, demokracije in socialne države.

Za leto 2026 ste imeli gotovo lepe želje …

Na vsak način – za vse nas. Želim si, pri tem nisem osamljen, malce več razumevanja in topline. Začne se doma v družini in širi navzven.

Vas je začetek leta spravil v slabo voljo?

Niti ne.

Znašli smo se v političnem kaosu.

Glede vsega, kar se dogaja v svetu, pa res nisem dobre volje. Prvič smo bili priča takšnemu silovitemu ukrepanju ameriškega predsednika pri reševanju krize v Venezueli.

To dejanje bo gotovo pustilo pečat v zgodovini mednarodnih odnosov. Skrbijo me tudi pritiski na članico Nata glede idej Združenih držav Amerike o priključitvi Grenlandije. Upam, da ne bomo na takšen način v svetu reševali sporov in uveljavljali svojih interesov.

Se Slovenija že prilagaja novim geopolitičnim izzivom?

V vsakem primeru mora Slovenija ostati v stiku s svetovnim dogajanjem. Najprej z evropskim seveda, Evropa je naša domovina, naš kontinent evropskih vrednot. Prek EU transatlantskih povezav kot tudi samostojno – bilateralno se Slovenija povezuje tudi z vzhodnim svetom.

Kitajska prednjači v razvoju, tehnologiji. Ima svoj politični sistem enotne Kitajske, ki ga moramo v Evropi spoštovati, kot vzajemno spoštovanje pričakujemo tudi obratno.

Bi veljalo glede teh izzivov vzpostaviti širše nacionalno soglasje?

Nacionalno soglasje – ta fraza se sliši lepo. A že ko ga iščemo vsaj v odnosu do velesil, hitro spoznamo, da že solistična akcija ene države ne le zamaje, ampak tudi spremeni mednarodne dogovore, ki so dolgo veljali za zavezujoče.

Ni več mogoč uniformni pristop, ki bi ga lahko zavzeli in bi veljal vsaj za naslednja štiri leta. Temeljni dogovor, da se ob vsaki globalni oziroma mednarodni krizi srečajo odgovorni v naši državi in se pogovorijo, kako naj ravna Slovenija, pa bi le moral obveljati. V interesu države je, da pride do izmenjave stališč prek koalicijskih preprek.

Vrednota, ki ste ji dajali poseben pomen v podjetniški karieri, je zaupanje. Koliko šteje zaupanje v politiki? Dobra tri leta že vodite državne svetnike.

V podjetništvu velja beseda in stisk roke; takrat se dogovorimo, kdo v partnerstvu prevzame posamezna dela – vse od ideje oziroma razvoja do končnega izdelka.

V politiki gre bolj za sekvence, dogovore o posameznih korakih: od točke A do točke B in nato naprej do točke C. Zaupanje do partnerja v politiki se gradi postopoma s spoštovanjem teh korakov. Prevečkrat so nekaterih »zaupanja« in »sodelovanja« polna usta, dejansko pa je v politiki veliko individualizma in sprenevedanja.

Že zgrajeno zaupanje se lahko čez noč stopi. Prejšnji teden smo doživeli primer, ki so mu prizadeti rekli izdaja.
Nikdar v naši politični zgodovini se takšni prestopi niso obnesli – ne za prestopnika in ne za tistega, h kateremu je prestopil in ki si je mislil, da »prebežnik« zanj predstavlja pomembno okrepitev.

Primož Lavre

Dva meseca pred volitvami je to videti le kot navadna trgovina, iskanje čim boljšega izhodiščnega volilnega položaja. Takšna ravnanja so daleč od vrednot zaupanja in spoštovanja partnerja, ki bi morale biti temelj politične kulture.

Prav pred letom dni ste vstopili v politiko in ustanovili stranko Fokus. Vam jo je uspelo postaviti na trdne noge?
Res je, 18. januarja lani sva bila skupaj z generalno sekretarko dr. Moniko Kirbiš Rojs glavna pobudnika ustanovitve stranke Fokus Marka Lotriča.

Poleg ustanovnih članov je na Brdo pri Kranju prišlo tudi veliko vabljenih ljudi iz politike. V tem času smo vzpostavili regijske odbore. V Sloveniji imamo osem volilnih enot in na ta način stranka pokriva celotno državo.

Ne prek občinskih odborov?

Ne. Posamezne regije so seveda močneje zastopane (v veliki meri že z občinskimi odbori), kar velja zame in za generalno sekretarko, torej za gorenjsko in podravsko regijo, od koder prihajava. Dobro sta pokriti tudi obe ljubljanski volilni enoti, tj. Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad. Stranko seveda še gradimo – vendar iz regionalnih odborov.

Ste imeli pri ustanovitvi stranke kakšne pomisleke, ker ste predsednik državnega sveta?

Nobenih. Preverili smo pri ustreznih organih, ki odločajo o integriteti, ali bi bila moja funkcija in funkcija sekretarke državnega sveta kakorkoli v nasprotju z zakoni. In nista. Nisem prvi predsednik državnega sveta, ki je obenem vodja stranke.

Ne nazadnje imamo predsednika vlade, ki je predsednik stranke, tudi predsednica državnega zbora je bila podpredsednica stranke. V državnem svetu sicer ni politike v ožjem strankarskem pomenu, v njem so zastopane interesne skupine.

Slišati je bilo pripombe, da se zasebni gospodarstveniki in zasebna gospodarska podjetja neposredno vpletajo v politiko, tudi s stranko Fokus, ker da je povezana s Klubom slovenskih podjetnikov (SBC). Moja sošolka, profesorica politologije na FDV, mi je v pogovoru dejala, da se je resda v preteklosti govorilo o velikem vplivu upokojenih posameznikov iz stare politične elite, zdaj pa bi bilo več pozornosti treba posvetiti vplivu gospodarskih lobijev na izbiro politikov. Kako gledate na te pomisleke?

Bil sem ustanovni član Kluba slovenskih podjetnikov, pa tudi član drugih organizacij in združenj. V SBC je veljalo, gotovo velja še zdaj, da mora član odstopiti, če vstopi v strankarsko politiko.

Ko sem bil izvoljen za predsednika stranke Fokus Marka Lotriča, sem takoj podal odstopno izjavo in prekinil vsakršno sodelovanje s Klubom slovenskih podjetnikov.

Omenili ste vpliv gospodarskih lobijev na izbiro politikov. Sem zastopnik obrtnikov in podjetnikov in bolj me skrbi, da se gospodarstvo duši v številnih zakonih in ukrepih, ki jih je v teh treh letih in pol sprejela aktualna vlada.

Že takoj na začetku mandata je, denimo, z novelo zakona preklicala zniževanje dohodninske obdavčitve zgornjih mejnih davčnih stopenj. Zaradi tega so neto plače nižje.

Ne mečem vseh zakonov v en koš, vedno skušam pretehtati, kaj je v njih razumno, sprejemljivo tudi vis a vis socialne države, kaj pa zaradi postopkov sprejemanja, izmikanja mnenjem stroke in odločanja mimo socialnih partnerjev ni dovolj premišljeno ali je celo absolutno nesprejemljivo.+

Če se prav spomnim, ste imeli zakone, ki nalagajo bremena gospodarstvu, celo preštete? Bilo naj bi jih osemnajst.

Zdaj jih je gotovo že več. Ne nasprotujem božičnici, če merite nanjo. Ko sem bil član različnih teles, smo vladi predlagali, naj uvede božičnico, prosto davkov in prispevkov. Ni nam uspelo.

Edino težavo vidim v tem, da so podjetja šele novembra izvedela, da se bo morala božičnica izplačati decembra. S tem se je le še povečala nepredvidljivost poslovnega okolja.

Verjamem, da letos ne bo težav z izplačilom, ker se bodo podjetja na to lahko pripravila. Vlada je obšla socialni dialog, ekonomisti so opozarjali na posledice takšnega populističnega ukrepa, vendar je šel predsednik vlade do konca in dosegel svoje.

Več vidnih predstavnikov strank t. i. slovenske pomladi je prišlo na ustanovni kongres vaše stranke. Mimogrede, kako ste doživljali čas osamosvojitve? S politiko se niste ukvarjali?

Ne, takrat pa res ne (smeh). Oče, že takrat je bil zelo podjeten, nas je uvajal v različna dela, pa doma nismo imeli kake velike kmetije. Tudi sicer sem bil vajen opravljati razna priložnostna dela. Osamosvojitve se spominjam kot časa velikih pričakovanj. Motivacija je kar izžarevala v okolju.

Ni nas bilo treba kaj dosti spodbujati k hoji po lastni poti. Zaradi spremembe družbenega sistema in razpada jugoslovanskega trga se je precej, tako večjih kot manjših, podjetij zaprlo.

Potrebe na trgu po določenih proizvodih in storitvah so bile velike; kar klicale so po sposobnih in za delo pripravljenih ljudeh. Več je bilo povpraševanja kot ponudbe – prav obratno kot danes. Ni bilo lahko, nismo še bili v EU, a nam je vendarle uspelo uveljaviti obrtniški in podjetniški milje.

Primož Lavre

Ko se v zadnjih letih udeležujem prireditev gospodarske in obrtne zbornice ter drugih združenj, opažam, da največ nagrad odnesejo podjetniki za tridesetletno ali petintridesetletno delo.

V tem času se je ustanovilo največ podjetij in espejev – samostojnih podjetnikov. Ko se je začela vojna, smo v Selcih varovali več objektov – kar sami smo se javili in se organizirali. Vojaških spopadov je bilo na srečo hitro konec.

Je prisotnost tolikšnega števila politikov in nekdanjih politikov na ustanovnem kongresu stranke Fokus nekako že napovedala umestitev te vaše politične zgodbe v širši projekt?

Ne, takrat tega povezovanja nismo imeli v mislih. Fokus Marka Lotriča je že od ustanovitve naprej samostojna stranka. Gradimo svoje regijske odbore, krepimo članstvo.

Vesel sem, da nam oboje dobro uspeva. Smo garant upanja obrtništva in podjetništva, jamstvo ljudem, ki delajo v zdravstvu in šolstvu, vsem, ki s svojim delom v javnem in zasebnem sektorju zaslužijo za preživetje sebe in svojih družin. Vsi ti se nam pridružujejo tudi zato, ker nismo ideološka stranka.

Že takoj smo dali vedeti, da smo razvojna, pragmatična stranka, ki ne deli družbe na ideološki podlagi, ampak temelji na soočanju z razvojnimi izzivi. Brez tega ne moremo preživeti.

Na ustanovni kongres smo povabili precej predstavnikov strank in odziv je bil res velik. Edini, ki ni prišel in se je opravičil, je bil predsednik Socialnih demokratov in minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Pred božičem mi je v pogovoru za našo revijo Lojze Peterle dejal, da je jeseni iniciral pogovor o skupnem nastopu na volitvah med predsednico SLS Tino Bregant in predsednikom NSI Jernejem Vrtovcem. Kako ste vi vstopili v ta projekt predvolilnega povezovanja prek Nove Slovenije?

Vanj smo vstopili, ker se v stranki dobro zavedamo realnih razmer in razmerij, ki lahko omogočijo ali onemogočijo vzpostavitev razvojne koalicije. Da bi se izognili drobljenju glasov programsko sorodih strank, smo se odgovorno odločili, da stranko za projekt volitev 2026 povežemo na skupni listi z NSI in SLS.

Se povezujejo samo te tri stranke?

Za zdaj le me tri.

Ste koga zavrnili?

Mi kot partnerji ne.

Na levici oziroma levi sredini se vrste pozivi in nasveti k povezovanju in strnjevanju sil. Tudi h »kaki skupni listi«, kot se je izrazil predsednik vlade in Svobode Robert Golob. Je za dogovore o skupnih listah že prepozno?

Ne bi rad komentiral namenov drugih in njihovih iskanj rešitev. Dejal bi le, da nikoli ni prepozno. Najbrž nismo pozabili, da se je Svoboda ustanovila konec januarja, to je le slabe tri mesece pred prejšnjimi volitvami, in nato na njih celo prepričljivo zmagala.

Na volitvah je nastopila sama, v stranki so se »usklajevali« le sami s seboj. O vsem ključnem je pravzaprav odločal le en človek.

No, vprašali ste me, ali je pred volitvami še mogoče ustanoviti skupno listo. Verjetno je za to še zmeraj priložnost, če se bodo znali hitro obrniti. Z vsakim dnem bližje volitvam bo to vse težje.

Ste blizu dogovora z NSI o skupni listi?

Smo. Dogovor je že dosežen. V prihodnjih dneh ga morajo potrditi še organi strank.

Kaj vsebuje?

Najprej to, katere vrednote zastopamo, kaj so naši programski cilji. Fokus Marka Lotriča ima zelo liberalen pogled na družbo in tradicionalen na gospodarstvo. V fokusu našega programa so obrtništvo in podjetništvo, regionalni razvoj, decentralizacija države, debirokratizacija in digitalizacija.

Dogovor o sodelovanju vsebuje tudi ime liste, logotipe ipd. Celotno listo kandidatov bodo sicer organi strank v naslednjih tednih še enkrat potrdili na tajnem glasovanju, kot to določa zakon o volitvah. Takrat bo treba priložiti vsa soglasja kandidatov.

V koliko okrajih bodo nastopili kandidati vaše stranke?

V petnajstih, takšen je za zdaj dogovor. Z naše strani so potrjeni. Veste, zakaj sem z naše strani malce zadržan? Ker je življenje nepredvidljivo.

Naš že dogovorjeni kandidat Miha Istenič, bil je tudi član izvršilnega odbora stranke, je žal nedavno umrl. Njegova smrt je močno pretresla stranko, družino, prijatelje. Potrebni so bili novi dogovori.

Doreči morate tudi financiranje in organizacijo kampanje.

O tem se bomo dogovorili posebej.

Nameravate v kampanji stopiti bolj v ospredje? Parlamentarne volitve so tekma osebnosti.

Z generalno sekretarko stranke dr. Moniko Kirbiš Rojs, ki je tudi sekretarka državnega sveta, sva se odločila, da na volitvah ne bova kandidirala. Najin mandat v drugem domu parlamenta traja do konca leta 2027; v njem zastopam interese obrtnikov in podjetnikov, ki so mi zaupali mandat. Verjamem, da bo ne glede na najino odločitev Fokus Marka Lotriča prišel v državni zbor.

Primož Lavre

Oba bova pomagala kandidatom na terenu, se pojavljala z njimi na vseh dogodkih in prireditvah – tudi na plakatih. Prepričan sem, da zaradi tega ne bomo prikrajšani in da bodo drugi prav tako izvrstni kandidati izvoljeni. Organizirali bomo skupni volilni štab, vodila ga bo NSI, stranka Fokus Marka Lotriča pa bo vanj prispevala svoje člane.

Malce ste me presenetili s to informacijo …

Vam sem jo povedal prvemu.

Zakaj ste se z generalno sekretarko odrekli kandidiranju? Stranke so namenjene prav volitvam.

Rečem lahko, da sva odločitev sprejela s precejšnjo mero odgovornosti – oba sva voljena funkcionarja. Ocenila sva, da je primerneje, če skleneva nama zaupani mandat v državnem svetu.

Sam bom še naprej zastopal interese obrtnikov in podjetnikov, seveda pa si želim, da bi imeli zastopnike obrtništva in podjetništva tudi v državnem zboru.

Na področju meritev ste profesionalec. Družboslovne oziroma anketne meritve javnega mnenja se gibljejo v precej širokem intervalu zaupanja. Kaj kažejo vaše meritve?

Če me sprašujete o meritvah, ki niso na prvih straneh časnikov, vam lahko zagotovim, da so zelo dobre. Potrjujejo, da je delo stranke Fokus Marka Lotriča dobro in da je naš strateški pristop k volitvam pravi. Člani in simpatizerji oziroma vsi, ki nas volijo, so v njej prepoznali pravo smer. Omenili ste interval zaupanja. Res je kar širok, čeprav je matematično in statistično natančno definiran.

Naj nova desnosredinska vlada nadaljuje tam, kjer je končala prejšnja med letoma 2020 in 2022?

Omenili ste leto 2020. Upam, da se nam nikoli več ne ponovi takšna pandemična svetovna kriza in da bomo lahko vso energijo vložili v to, kar potrebujemo: razvoj in blaginjo ljudi, gospodarsko rast, zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji ...

Prejšnja vlada je bila pri tem zaradi pandemije močno omejena. Doma morajo ostati prodorni, visoko izobraženi strokovnjaki, le tako lahko pričakujemo, da bodo k nam prišli tuji talenti. Marsikdo bo odšel v svet na različna izobraževanja, naš cilj pa mora vendarle biti, da se tak posameznik prej ali slej vrne.

Demografska slika Slovenije sama po sebi kliče k preudarni demografski politiki, v kateri je pomemben prav vsakdo, ki živi in ustvarja tukaj – ne glede na to, na katerem področju dela. Za to pa moramo v Sloveniji ustvariti konkurenčno in privlačno poslovno okolje.

Katerih napak naj bi vaša razvojna koalicija ne ponavljala?

Naj omenim le en zakon in odgovor bo tu. Zakon o čezmejnem opravljanju storitev je znatno bolj davčno obremenil plače posameznikov in privedel do tega, da naša podjetja v tujini niso bila več konkurenčna. Sedež so zato preselila na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo …, s tem pa tudi zaposlene.

Zaradi tega smo izgubili več kot 200 milijonov evrov prilivov v naše blagajne. Takih napak nikakor ne smemo delati. Z davkoplačevalskim denarjem ne gre razmetavati samo zato, da se testirajo zmožnosti zdravstvenega sistema, nato pa sredi mandata zamenjamo ministra in se čakalnih vrst lotimo na povsem drug način. Kje je tu kakšna dolgoročna vizija!?

Bi bilo treba kaj spremeniti v odnosu do zadnje Janševe vlade? Katerih napak naj ne bi ponavljali?

V času Janševe vlade sem delal v gospodarstvu in nisem sodeloval pri političnih odločitvah. No, nekajkrat smo takrat govorili o tem, kako se spopasti s koronavirusnimi okužbami. Šteli smo si za uspeh, da gospodarstvo ni bilo zaprto niti za en dan.

Kot sem opazil, je pri ljudeh največ nejevolje povzročala prepoved gibanja izven občin stalnega ali začasnega bivališča. Z ustreznim potrdilom so se ljudje le lahko gibali. Želim si, da do česa podobnega ne bi več prihajalo.

Primož Lavre

Spremljal sem kolesarjenje po Ljubljani in proteste zoper vladajočo politiko. V tem nisem prepoznal toliko kritike raznih vladnih politik, temveč predvsem boj za oblast.

Na volitvah se je zamenjala, preklicane so bile številne vladne odločitve. Želim si, da bi Slovenija lažje in bolj sproščeno zadihala z obema kriloma pljuč. Ne obremenjujem se z ideološkimi pogledi, ne sprejemam stvari, ki so med letoma 2020 in 2022 bremenile ljudi, pa tudi ne govorov, ki jih poslušamo v Dražgošah.

Katera naj bi bila ena prvih potez vlade, v kateri bi sodelovala tudi vaša stranka?

Z novelo zakona o dohodnini, tj. s postopnim zvišanjem splošne davčne olajšave, bi se bilo treba takoj lotiti razbremenitve plač. To bi bil prvi korak, da obdržimo mlade in ustvarjalne ljudi v Sloveniji ter po drugi strani, kot rečeno, privabimo tudi kadre iz tujine. Danes ne moremo ponuditi konkurenčnih plač.

Vemo, da za 9,5 odstotne točke presegamo povprečje držav OECD. Pri nas so povprečne neto plače po davčnem primežu oz. obremenitvah nižje kar za 20 odstotkov v primerjavi z Avstrijo in Italijo.

Delež davkov in prispevkov pri povprečni plači znaša v Sloveniji 44,6 odstotka, obremenitev dela pa močno narašča z višino plače: pri bolje plačanih kadrih, ki so ključni za gospodarsko rast, je davčni primež še višji.

Vrhunskemu menedžerju od 100 evrov bruto plače ostane le še 19 evrov, kar po nobenem merilu ni več sorazmerno z vložkom vsakega posameznika.

Še večji problem pri tem je, da se ob takšni obremenitvi dela v vseh teh letih noben družbeni podsistem ni toliko okrepil, da bi bili ljudje bolje oskrbljeni. Naj tu izpostavim dolgotrajno oskrbo.

Pozdravljam zniževanje cen oskrbe v domovih, a je ob nižjih položnicah treba tudi povedati, da so ljudje izgubili dodatke za pomoč in postrežbo na domu – znašali so od 180 do 540 evrov.

Ni res, da se nekateri ne odločajo za dolgotrajno oskrbo le zaradi čustvenih vzgibov. Preprosto so si izračunali, da je bila zanje prejšnja ureditev vendarle ugodnejša. Žal je tako.

Kaj naj nova vlada stori s prispevkom za dolgotrajno oskrbo?

Država že od srede lanskega leta od ljudi pobira en odstotek. Denar je zbirala za nekaj, kar ne deluje. To prizadene vsakogar, posebej še obrtnike, espeje in kmete, ki morajo dajati dva odstotka od osnove, od katere se plačujejo prispevki.

Vsaj ta dodatni odstotek je treba ukiniti; naj, če že, tudi oni plačujejo toliko kot drugi. Na pridobljene pravice, kot so pokojnine, se s prispevkom za dolgotrajno oskrbo ne bi smelo posegati. Vprašanje je, ali je to sploh ustavno.

Vlada je zagotavljala, da bo za dolgotrajno oskrbo iz integralnega proračuna prispevala 180 milijonov evrov. Rečeno je bilo, da bodo vanjo prenesena tudi sredstva, s katerimi sta ZZZS in ZPIZ, vsak v svojem deležu, financirala pomoč in postrežbo.

Namesto tega so raje spremenili zakon, ki nalaga nove naloge dolgotrajni oskrbi za poplačilo teh stroškov za pomoč in postrežbo. Ne gre za majhen denar, ki so ga delodajalci, delojemalci in upokojenci od svojih prejemkov dali za dolgotrajno oskrbo, ta pa se je tako po ovinku prelil v proračun. To je kraja.

Bo denar treba vrniti v blagajno dolgotrajne oskrbe?

Prav bi bilo. Tudi tu se zastavlja vprašanje, ali je takšno zakonsko določilo sploh skladno z ustavo. Tako preprosto ne gre. Ljudje morajo razumeti, da nam denar kradejo iz žepa. Da ne bo dvoma: dolgotrajna oskrba je še kako potrebna, le na drug način jo moramo ponuditi državljankam in državljanom. Preveč davkov in prispevkov že plačujemo.

Dovolite mi, da se dotaknem še regionalne politike. Žal evropskega denarja, ki je seveda tudi naš, ne znamo počrpati. Vse bolj sem prepričan, da tudi zato, ker se je pri evropskih sredstvih treba držati strožjih pravil.

Primož Lavre

Med državami EU smo pri črpanju sredstev EU med slabšimi – na 24. mestu v Bruslju puščamo veliko denarja, kar je škoda. Zdi se mi, kot da trenutna vlada noče črpati evropskih sredstev in se tudi na kritike požvižga.

Lažje je zapravljati davkoplačevalski denar, kjer menijo, da jim nihče ne gleda pod prste. Regionalna politika in razvojni projekti bi se lahko v večji meri financirali z evropskim denarjem, ne pa z dodatnim obremenjevanjem zaposlenih pri plačah in drugih davkih.

Očitno je bolj udobno doma ljudem pobrati denar in se ne držati evropskih pravil. To lahko opažamo domala pri vseh razpisih. Vsak razpis ima svoje razloge, nekateri imajo celo 85 milijonov razlogov.

Na kakšen razpis merite?

Mislim na medijska poročanja o nedavnih poslih med državo in podjetjem Kolektor, lastnikom medijske hiše Delo, za obnovo predora Karavanke v vrednosti približno 83–85 milijonov evrov.

Ne levici pravijo, da Slovenija ne bo preživela še ene desne Janševe vlade, na desnici pa so prav tako prepričani, da država ne bo prenesla še enega mandata Golobove vlade. Kakšen je vaš pogled na takšno medsebojno izključevanje?

V njem je čutiti kar nekaj ideološkega pristopa. Stranka Fokus Marka Lotriča gotovo ne bo odpirala ideoloških tem. Zanimajo nas konkretne politike in k ciljem usmerjeni ukrepi, vse, kar gre v prid dobrobiti ljudi. S tem se bomo ukvarjali. Najprej na področju gospodarstva. Držimo se načela in ga spoštujemo: volivec ima zmeraj prav.

Se vidite kot alternativa spopadu med Janšo in Golobom?

Dejal bi, da bipolarnost ni le politična, temveč tudi človeška motnja. Prepričan sem, da je med dvema političnima poloma toliko zdrave pameti, da se da dobro voditi državo.

Gospodarski krog, ki povezuje ključne gospodarske in kmetijske organizacije, je tudi vas povabil na omizje s predstavniki osmih političnih strank. Vas je pogovor navdal z več optimizma znotraj te »bipolarne motnje«?

Žal ne. Še enkrat se je pokazalo, kako smo si različni. Fokus Marka Lotriča je stranka, ki zagovarja trditev, da imamo močno socialno državo zaradi močnega gospodarstva. Slovenija je seveda socialna država in mora takšna tudi ostati, vendar je brez močnega gospodarstva ne bomo mogli vzdrževati in razvijati.

Naj jo gradimo na kreditih!? Ostali smo na dveh bregovih, pokazalo se je, da je izključevanje posameznikov, sploh če so bolj izpostavljeni in glasni, modus operandi določenih političnih strank.

Primož Lavre

Podobno kot je bil pred leti deležen plazu kritike Igor Akrapovič – z vilami so ga potiskali v morje –, se je tudi danes pokazalo, da bi nekateri radi izključili glasne gospodarstvenike, ki povedo, kaj jih moti.

Kdo se je tokrat znašel na tapeti?

Mislim na vse demokratične in že obupane glasove, ki se oglašajo kritično, iz vrst gospodarstva, podjetništva, obrti, kmetijstva, zasebnega sektorja in županov.

Sprašujem vas tudi kot predsednika združenja delodajalcev obrti in podjetništva: vas imajo v koaliciji za razredne sovražnike? Predsednik NSI Jernej Vrtovec je zadnjič dejal, da ne more v koalicijo s tistimi, ki imajo obrtnike, kmete, zdravnike za razredne sovražnike.

Ne vem, če smo ravno razredni sovražniki, težko pa razumem toliko averzije proti vsemu zasebnemu, ne le v gospodarstvu in zdravstvu, tudi na vseh ravneh šolstva, v vrtcih ...

V državnem svetu smo tudi zaradi tega vložili veto na marsikakšen zakon in zahtevali ustavno presojo. Med štirimi odločbami ustavnega sodišča, sprejetimi na našo pobudo, sta dve povsem sledili našim argumentom. Tudi na omizju predstavnikov strank je bilo izpostavljeno ignoriranje stroke, še posebej pri sprejemanju kmetijske zakonodaje.

Verjamete v vrednote odprte in svobodne družbe, pravne države, demokracije in socialne države?

Absolutno! To so vendar jedrne vrednote naše stranke!

Predsednik vlade Robert Golob je v pogovoru za nacionalno televizijo dejal, da je na kosilo v Pen Klub povabil stranke, ki jim gre za te vrednote.

Sam sem ta dan enkrat med sestanki v državnem svetu v miru pojedel malico.

Stranka Fokus Marka Lotriča temelji na treh stebrih vrednot, ki združujejo elemente tako liberalizma kot konservativnosti.

Na kratko: osnovali smo se na tradicionalnih vrednotah (ekonomija prostega trga, individualna odgovornost, družina, domoljubje ...), liberalnih vrednotah (demokracija, strpnost, varovanje narave …) in humanističnih vrednotah. Mednje sodijo prav vrednote, ki ste jih po predsedniku vlade navedli kot vstopnico v »ekskluzivni klub« (smeh).

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter