V kinematografe prihaja nadaljevanje ameriške apokaliptične drame Grenlandija, ki se je začela, ko je Zemljo zadel komet in izbrisal večino civilizacije.

Kot smo videli v prvem delu, se jih je pred kataklizmo rešilo le tistih nekaj tisoč, ki so pravočasno pobegnili na Grenlandijo in se tam skrili v orjaških ameriških podzemnih bunkerjih, zgrajenih v obdobju hladne vojne.

Morda je ta film videl tudi Donald Trump, ki je že med prvim mandatom omenjal nekakšno pravico Združenih držav do Grenlandije, vendar smo na to potem pozabili.

Vendar se je nočna mora vrnila. Tako na filmska platna, kjer lahko zdaj gledamo boj za preživetje družine, ki se z Grenlandije odpravi na pot proti opustošeni Evropi, kot tudi v Belo hišo. Verjetno Trump ni slaba novica za tiste, ki imajo pred očmi zgolj in samo ameriške interese.

Problem je v tem, da je teh glede na globalno razporeditev narodov relativno malo. Ampak to ni njihov problem, ampak naš, molčeče večine.

Trumpova zunanja politika, ki so jo teatralno zavili v celofan Monroejeve doktrine, je že lani prinesla nekaj šokantnih spoznanj za Evropejce, medtem ko se je novo leto začelo s še večjim šokom za Latinsko Ameriko.

»Posebna vojaška operacija«, v kateri so ameriški specialci iz Caracasa odpeljali predsednika Venezuele, je odprla novo poglavje v svetovni politiki, mednarodnih odnosih in diplomaciji. Z enim stavkom: Nič ni gotovo, nič več ne velja in nič ni dokončno.

Ameriški hegemon je v banana republiki Venezueli dokazal, da ima poleg trgovske žlice tudi impresivno vojaško moč, ki jo lahko uporabi, kadar želi.

Trumpova »ugrabitev« Nicolasa Madura, ki je morda res »narkosocialist«, kriminalec in diktator, vendar mu bo treba vsaj nekaj od tega tudi dokazati pred kolikor toliko verodostojnim (mednarodnim) sodiščem, pomeni divjo uverturo v novo leto, v katerem lahko pričakujemo še več podobnih avantur po svetu, medtem ko glede Ukrajine pravzaprav nihče ne ve, kdo ima zadnjo besedo pri vprašanju vojne in miru – Trump ali Putin?

Vsekakor Evropejcev ne bo niti blizu, kajti naša celina je postala – če naredimo simbolično vzporednico s filmom Grenlandija – opustošena in zaledenela. Politično mrtva skratka.

Nekoč je Vaclav Havel govoril o »moralno opustošenem okolju«, s čimer je mislil na posledice komunistične diktature. Po letu 1989 smo z vsakim letom bolj verjeli, da se poslavljamo od takšne temačne zgodovine in da se ta ne more ponoviti, vsaj dobesedno ne.

Toda prav ameriška metamorfoza, ki se je zgodila v enem samem letu, kaže nasprotno. Demokracija ni imuna pred virusom avtokracije.

Zemlji bolj kot jedrsko orožje grozi diktatura bedakov, ki so s pomočjo družbenih omrežij obšli klasične medije in zmanipulirali široke ljudske množice, da so volile zanje.

Donaldu Trumpu je uspelo Ameriko spremeniti v deželo, kjer je svoboda vse redkejša, kjer so človekove pravice vse bolj omejene, kjer je kritika oblasti razlog za sankcije in kjer se uresničujejo najbolj nore napovedi iz časov predvolilne kampanje, ko je Donald Trump obljubljal, kaj vse bo naredil, če bo izvoljen, mi pa smo se mu smejali in se tolažili, da je človek pač zmešan.

Pa ni. Pod blagovno znamko »Najprej Amerika – America First« je minuli teden podpisal izvršni dekret, s katerim so se Združene države umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, tudi iz podnebnega sporazuma, češ da so slabo vodene, nepotrebne, predrage, skorumpirane, neučinkovite itd.

Glede na to, da so Združene države v vseh primerih največ prispevale v njihove proračune, bodo posledice hude, posebej finančne.

Pravzaprav je novica tako presenetljiva, da je manjkal samo še izstop iz Združenih narodov, s čimer bi se Trumpova Amerika postavila ob bok nacionalsocialistični Nemčiji, ki je leta 1933, takoj po tistem, ko je Adolf Hitler postal kancler, izstopila iz Društva narodov, s čimer se je na široko odprla pot do druge svetovne vojne.

Ne pravim, da se nam obeta podoben scenarij. V atomskem veku so vojne lahko samo konvencionalne in regionalne, sicer bo že prva prava tudi poslednja.

Zemlji bolj kot jedrsko orožje grozi diktatura bedakov, ki so s pomočjo družbenih omrežij obšli klasične medije in zmanipulirali široke ljudske množice, da so volile zanje.

Se je kdo že zbudil in ugotovil, da so Facebook, X, Tik-Tok, Instagram in vsa ostala digitalna kloaka uničili vlogo in kredibilnost medijev v demokraciji do te mere, da volivce zdaj lahko po mili volji nategujejo populisti vseh barv in smeri? Ali bi Donald Trump zmagal, če ga ne bi odloč(il)no podprli ameriški tehnološki velikani?

Odgovor vsaj približno poznamo, vendar si ga na glas nihče ne upa povedati, saj imamo tudi v Evropi in ne nazadnje tudi v Sloveniji kup svojih malih trumpov (in putinov). Ki prav tako izkoriščajo (bolje: zlorabljajo) moč in vpliv družbenih medijev za svojo politično agendo.

Prihaja nov fenomen, nekakšna populistična mimikrija, ko bodo trumpi z vseh vetrov uporabljali identično recepturo na nacionalnih volitvah in želi uspehe.

S preprostimi, enostavčnimi resnicami, ki bodo oznanjale njihov evangelij, nas bodo prepričevali, da so podnebne spremembe nateg, da levičarji samo kradejo in nič ne delajo, da desnica znižuje davke in brani Evropo pred ilegalnimi priseljenci in islamizacijo, mediji pa tako ali tako samo lažemo.

In četudi populisti, vsi ti žepni trumpi od Španije do Madžarske, od Švedske do Grčije, na koncu ne bodo prišli na oblast, bo škoda kljub vsemu neizmerna, saj bodo zastrupili družbeno klimo do te mere, da bo normalno zmerjati novinarje, žaliti nevladnike in groziti tistim redkim neodvisnim institucijam, ki bodo v takšni norišnici neodvisno in profesionalno opravljale svoje delo.

Ne glede na to, kakšen konec čaka Donalda Trumpa, so Američani, ki so vedno pionirji v nečem, z njim odprli Pandorino skrinjico nasilja večjih nad manjšimi.

Alexis de Tocqueville bi bil šokiran, ko bi videl, v kaj se je spremenila demokracija v Ameriki. Če je Trump komet, ki grozi ameriški demokraciji z uničenjem, ni čudno, da je vrgel oko na Grenlandijo, simbol poslednjega zatočišča svobodnih.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.