Z dvignjenimi sredinci je nekdanjemu stanovalcu sporočala, da zavračajo njegovo surovo uporabo državne moči. Republika, ki je desetletja (četudi s figo v žepu) pridigala o demokraciji in človekovih pravicah, je zdaj vse bolj odsev režimov, pred katerimi je nekoč reševala druge.

Dan preden je newyorške ulice znova napolnilo na tisoče jeznih Američanov, je ameriško ministrstvo za delo objavilo sporočilo »Ena domovina. Eno ljudstvo.

Ena dediščina. Spomni se, kdo si, Američan.«. Nikoli ni dober znak, kadar oblasti širijo nacionalistična gesla, posebej srhljivo je, ko hote ali ne zbujajo spomin na »En narod, en rajh, en voditelj«. In če ministrstvo za domovinsko varnost nove rekrute za vse bolj razvpito službo za priseljevanje in carine (ICE) novači z oglasom »Spet bomo imeli svoj dom«.

Kar je praktično naslov pesmi, ki buči iz grl pripadnikov neofašistične skupine The Proud Boys in drugih nacionalističnih organizacij za prevlado belcev. Pri sedanjih ameriških oblasteh nikoli ne veš, ali samo štorasto iskreno kažejo svojo pravo nrav ali so namenoma zlovešči.

Nedavno je Bela hiša na svoji spletni strani objavila retuširano verzijo zgodovine o napadu na kongres 6. januarja 2021, po kateri naj bi bili za dogodke ob temačnem dnevu sodobne ameriške demokracije krivi demokratski politiki, ker niso zadosti okrepili varovanja, in policisti, ker so opravljali svoje delo. Tako so upravičili Trumpovo pomilostitev več kot tisoč ljudi, ki so sodelovali v napadu.

Trump je v pogovoru za časnik New York Times dejal, da je ameriška zakonodaja za zaščito državljanskih pravic, še posebej manjšin, primer »obratne diskriminacije«, s katero so »prizadeli veliko ljudi«.

Kdo drug kot razvpiti Elon Musk, ki se je po lanskem sporu s Trumpom znova zbližal z Belo hišo (in odprl denarnico za kampanje MAGA republikancev), je tovrstni sentiment izbrusil v »ko bodo belci postali manjšina, nas bodo poklali« in »bela solidarnost je edini način za preživetje«. Tisti Musk, ki je pred letom dni drugi prihod Trumpa na oblast pozdravljal z iztegnjeno desnico.

Profimedia

V kloaki gibanja MAGA se oblikuje ameriški Volksgemeinschaft, ozka definicija, kdo sodi v ameriško identiteto. V ospredju je poudarjanje krščanstva, v ozadju kodiran rasizem, od kritik na račun »nepravičnih prednosti«, ki jih pozitivna diskriminacija daje ljudem druge barve kože, do odkritega zagovarjanja bele nadvlade. Ključni element je demoniziranje priseljencev.

Podpredsednik J. D. Vance je lani priznal, da si z veseljem izmišljuje laži o migrantih v Ohiu. Vse to kaže na krepitev MAGA nacionalizma, obljube, da bo vlada povrnila ponos belcem, ki verjamejo, da jih je država pustila za seboj, pri njenem uresničevanju pa se ne ozirajo na to, kdo bo poteptan.

Prebudniški trojanski konj

V ta proces so spretno vključili boj proti »prebudništvu«, kar je sprva poželo odobravanje ne samo v bazi MAGA, pač pa tudi med neodvisnimi in pri delu zmernih demokratskih volivcev, saj so menili, da je levo krilo stranke močno pretiralo s svojimi pravičniškimi vzgibi in v iskanju represij.

Toda antiprebudništvo je idealno orodje, ker ni jasne definicije, kaj sploh je »prebudniška ideologija«. Ta nejasnost je priročen trojanski konj, v katerega je mogoče skriti napade na številne pravice, tudi tiste, ki so v javnosti priljubljene.

Pod dežnikom protiprebudništva – in domnevnega boja proti razsipnosti v javni upravi – so izvotlili nadzor na ministrstvu za domovinsko varnost, najbolj represivnem organu vlade.

Trump je kmalu po nastopu funkcije odpustil 17 generalnih inšpektorjev, v več oddelkih ministrstva ukinil urade za državljanske pravice. V času surove gonje proti priseljencem sta povsem ohromljena urada varuha človekovih pravic za državljanstvo in priseljevanje ter varuha človekovih pravic za pridržanje priseljencev.

Hkrati je vse bolj osovražena služba za priseljevanje in carine dobila gromozansko denarno injekcijo, njen proračun so več kot potrojili.

Predsednik, njegovi ključni svetovalci ter predstavniki za odnose z javnostmi širijo retoriko in podobe, ki slavijo neusmiljeno, vojaško izvajanje izgonov. »Splošno sporočilo zaposlenim, vključno s tistimi, ki nosijo orožje, je, da je vse dovoljeno,« opozarja Caitlin Dickerson iz časnika The Atlantic.

Renee Good in MAGA heroj

Ko je podivjani agent v Minnesoti ubil Renee Nicole Good, je bilo nemudoma jasno, da so v težavah. Mati treh otrok je bila preveč bela, preveč blizu MAGA kalupu »prave« Američanke, zato je ogrozila pripoved, da je izjemna moč ameriške države v pravičniških rokah usmerjena samo proti prezira vrednim MAGA tarčam. ICE, za mnoge instrument za čiščenje družbe, je nenadoma pobijal tiste, ki naj bi jih ščitil.

Celotna vlada je, še preden so preiskovalci zbrali dejstva, razglašala, da je Goodova profesionalna agitatorka, domača teroristka, zmešana levičarka, ali z besedami njenega morilca »jeb..na prasica«.

Presenetljivo takta ni dajala ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, pač pa podpredsednik Vance. Politik, ki je v Belo hišo prišel kot najbolj nepriljubljen podpredsednik v zgodovini tovrstnih merjenj in ki velja za preračunljivega cinika, se je goreče lotil branjenja agencije, ki se sooča s strmoglavljanjem podpore.

Očitno vedno premeteni Vance meni, da smo priča novemu Kylu Rittenhousu. Sedemnajstletnik iz Illinoisa se je poleti 2020 pripeljal v Wisconsin, da bo mesto Kenosha varoval pred protestniki, nato na begu pred njimi ubil dva in ranil še enega.

Profimedia

Namesto v zaporu je končal na prireditvah gibanja MAGA, kjer so ga častili kot heroja v vojni proti resničnim in namišljenim sovražnikom. Agenta ICE, ki je ubil Goodovo, zdaj spreminjajo v Rittenhousa drugega mandata MAGA. Vance, ki se bori za Trumpovo nasledstvo, pa njegovo goreče branjenje razume kot bližnjico do srca gibanja.

Orodja povračila

Ves ta ritual ni običajna naklonjenost desnice organom pregona. Po besedah Davida Fruma iz Atlantica se »v gibanju MAGA v resnici ne zanimajo za zakone ali za ljudi, ki jih izvajajo«.

Trump je ob vrnitvi na oblast nemudoma pomilostil podpornike, obsojene napada na parlamentarne policiste. Zvezno preiskovalno agencijo FBI po letih omalovaževanja spreminja v orodje povračila, podobno počne z ministrstvom za pravosodje in tožilstvom.

Prejšnji teden je v Minnesoti odstopilo šest zveznih tožilcev, na čelu z njihovim vodjem Joejem Thompsonom (ki ga je na položaj imenoval prav Trump). Ministrstvo je od njih zahtevalo, naj se namesto zakonitosti uporabe orožja lotijo preiskovanja, ali sta Goodova in njena soproga imeli povezave s skupinami, ki protestirajo proti ravnanju imigracijskih agentov.

ICE ima mračno zgodovino pretirano nasilnih odzivov. Po podatkih organizacije The Trace, ki spremlja nasilje s strelnim orožjem, je bila Goodova ena od štirih ljudi, ki jih je ICE ubil od začetka junija, ko je surovo izganjanje dobilo sedanje razsežnosti.

Organizacija je naštela tudi več kot 30 primerov, v katerih so agenti bodisi streljali ali uperili orožje v ljudi. Sorodna agencija mejna patrulja (BPA) je streljala na vsaj tri ljudi, ki so zgolj opazovali ali dokumentirali racije. V statistiko niso vključeni številni fizični napadi brez orožja, žrtve so pogosto starejši in ženske.

Nasilje pripadnikov ICE pripisujejo (pre)hitremu usposabljanju in precej znižanim merilom, agencija je poleg tega opustila večino preverjanja preteklosti kandidatov, saj drugače ne bi mogli tako hitro zaposlovati novih agentov. Lani so več kot podvojili njihovo število, z 10 tisoč na 22 tisoč.

Novačenje »domoljubov«

Čeprav so dosegli prvotni cilj, še naprej rekrutirajo. Ponujajo dobre plače in do 50 tisoč dolarjev nagrade za vstop med agente. Še bolj zaskrbljujoča je njihova ciljna skupina: s pomočjo tehnologije nagovarjajo tiste, ki jih najdejo v bližini vojaških oporišč, avtomobilskih dirk NASCAR ter sejmov z orožjem – tipičnih zbirališč konservativne Amerike.

Agencija se je pohvalila, da iščejo »usposobljene domoljubne Američane« ter da »še naprej pozivamo ameriške domoljube, naj služijo domovini, ker vemo, da je treba še veliko postoriti«. Sarah Saldano, direktorica ICE v času predsedovanja Baracka Obame, opozarja, da hitro novačenje in reklamiranje vojaškega delovanja privablja ljudi, ki si želijo bojnih izkušenj.

V kombinaciji s slogani, ki dišijo po nacizmu ali vsaj belem nacionalizmu, strahovi, v kaj se spreminja napihnjena organizacija, še naraščajo.

Profimedia

Publicistka Anne Applebaum, ki se že leta ukvarja z avtoritarnimi vzgibi oblasti, pravi, da se ICE preoblikuje v nekakšno nacionalno policijsko silo. Po njenih besedah ne gre le za priseljevanje: »Že pred grozljivim umorom v Minneapolisu je Trumpova vlada ICE in nacionalno gardo (rezervne vojaške enote) uporabljala za kazanje moči, za dokazovanje, da lahko deluje brez omejitev in v nasprotju z zakonom.

« Po ulicah nekaterih ameriških mest patruljirajo oboroženi, zamaskirani moški, ki so jim dovoljeni nekaznovano nadlegovanje, aretacije ali celo ubijanje.

Zvezna vlada ni skušala umiriti razmer, ne samo, da je preslišala pozive lokalnega vodstva, naj umaknejo agente, v Minneapolis je poslala dodatne enote in razvpitega komandanta Gregoryja Bovina, ki vodi sporne operacije v mestih z demokratsko oblastjo. »To je vojaška okupacija,« je razmere opisal Elliot Payne, predsednik mestnega sveta Minneapolisa.

Na robu eksplozije

Mesto, v katerem še vedno živi spomin na divje proteste po uboju Georgea Floyda, je na robu eksplozije. Napetost med zveznimi agenti in vse bolj razkačenimi prebivalci se stopnjuje, saj po besedah slednjih prvi na podlagi rasnega in etničnega profiliranja prežijo na njihove prijatelje in sosede.

Upor postaja vse bolj organiziran, družbena omrežja so preplavljena s posnetki surovega ravnanja zveznih agentov.

A tudi med podporniki prizadevanja za obrambo skupnosti pred nasiljem ICE naraščajo skrbi, da bi lahko prišlo do novih strelskih incidentov, namenoma ali po nesreči. »Le vprašanje časa je, kdaj se bo zgodilo še kaj. Da bo ustreljena še ena oseba.

Trumpova nova odkritost do temeljnih zakonov o državljanskih pravicah kaže na krepitev MAGA nacionalizma, obljube, da bo vlada povrnila ponos belcem, ki verjamejo, da jih je država pustila za seboj, pri njenem uresničevanju pa se ne ozirajo na to, kdo bo poteptan.

Ranjeni agenti ICE,« je prejšnji teden opozarjal Maurice Ward, vodja lokalne organizacije JIIVE za družbeno pravičnost. Jeza narašča po celotnih ZDA, državi, preplavljeni z orožjem.

Demokratski guverner Minnesote Tim Walz trdi, da si predsednik »želi ta kaos«, agresivne operacije pa so premišljen način za spodbujanje nasilnih odzivov.

Joy Behar, sovoditeljica oddaje The View na televizijski mreži ABC, v tem vidi celo poskus, da si vlada ustvari izgovor za uvedbo izrednega stanja in odpoved jesenskih kongresnih volitev.

Večina resnih kritikov ne gre tako daleč, a tudi Applebaumova opozarja, da ICE postaja paravojaška sila, ki bi jo lahko uporabili za ustrahovanje ljudi in preprečevanje glasovanja.

Pravnica Liza Goitein iz progresivne mnenjske organizacije Brennan center ugotavlja, da je »policijska država kraj, kjer je prisotnost – pa naj gre za zvezno vojsko ali organe pregona – tako množična in uveljavljanje pravic tako omejeno, da ljudje resnično živijo v strahu in spreminjajo načine vedenja«. ZDA se v nekaterih delih nevarno približujejo tej definiciji.

Jezna nejevera

Način, kako Bela hiša oblikuje in uporablja ICE, že mesece doživlja primerjave z razmahom avtoritarnega režima, ki je nasledil Weimarsko Nemčijo. Kriss Ravetto-Biagioli, avtorica knjige The Unmaking of Fascist Aesthetics, agente ICE primerja z nacistično enoto Sturmabteilung – rjavosrajčniki, ki so s kaosom in nasiljem terorizirali nemška mesta.

Nekateri demokrati, na čelu z Walzem, so jih označili za tajno policijo nacistične Nemčije. Kar je sprožilo oster odziv oblasti, da spodbujajo nasilje in tako ogrožajo delo zveznih organov.

Ko je celo vplivni podkaster Joe Rogan, ki je na zadnjih volitvah podprl Trumpa, dejal, da se imigracijski uradniki obnašajo kot gestapo, je bilo jasno, da so ostre primerjave presegle polje levice.

»To je noro. Fant, povsem zmešano. Še nikoli nisem bil na protestih. Nikoli. Sedaj pa sem v svoji udobni hiši gledal to sranje in se jezil. Skušajo nas zastrašiti. Govorijo ‘to so priseljenci, samo priseljenci’, ampak lahko je je..no kdorkoli! Imam prijatelja, ki so ga zaprli, pa se je samo je..no peljal domov iz službe.

Kaj je to za en k..ac?« je sočno vrelo iz razburjenega meščana Minneapolisa, ko so mu med protesti porinili mikrofon pred usta. Podoba belega možakarja srednjih let, iz katerega bruha skoraj podzavestni tok ogorčenja, je pokazala, da odpor do surove politike izgonov zajema vse širše dele družbe.

Frum trdi, da si »Američani želijo nadzora meja. Želijo, da agenti aretirajo kriminalce iz tujine in jih izženejo. Želijo, da takoj odstranijo neupravičene prosilce za azil.

Toda večina ni navdušena, ko šest agentov surovo vklepa dostavljavce hrane.« ICE je bil nepriljubljen, še preden je eden od njih sredi ulice pokončal Goodovo. »Sem precej desničarsko usmerjen, ampak v Ameriki ne bi smeli početi takšnih stvari,« je dejal vidno pretresen mlad možakar, medtem ko so njeno telo vlekli iz avtomobila.

Krušenje demokracije

Bolj ko se bo val terorja ICE širil po ameriških mestih, bolj se bodo volivci odmikali od predsednika, ki je že povsem blizu dosežku najbolj nepriljubljenega v zgodovini, je prepričan Jay Caspian Kang iz časnika The New Yorker.

A to je po njegovih besedah prvič v novejšem času, ko »se volja večine zdi nepomembna in popolnoma nemočna. Še tri leta te administracije so pred nami. Ali res verjamemo, da lahko modri val na vmesnih volitvah in demokratska večina v predstavniškem domu in senatu preprečita ICE, da bi napadla ameriška mesta?«

Profimedia

Trumpova vlada uvaja radikalne spremembe v ameriških institucijah in na ta način poskuša preoblikovati tudi politični sistem. Njegove temeljne institucije še delujejo, a so vse bolj erodirane in prepojene z lojalisti, zato je razkorak med formalno demokracijo in dejanskim razmerjem moči vedno večji.

Praktično povsem so obšli kongres, saj predsednik za doseganje svojih ciljev skoraj brez zadržkov uporablja moč izvršne oblasti. Kimajoča republikanska večina je kongres zazibala v skoraj nevidno zakonodajno telo.

»Ni jasne meje, ko se država iz demokracije premakne naravnost v avtoritarnost. Ta v današnjem svetu nastane s krušenjem demokracije, kos za kosom,« opozarja Jennifer Jones iz mnenjske organizacije Zveza zaskrbljenih znanstvenikov.

Krušenje je načrtno in vztrajno, Bela hiša napada svobodo govora, levico in vsakogar, ki ni dovolj pokoren vladi. Konservativni dnevnik Wall Street Journal je prejšnji teden poročal, da želi Trump zamenjati celo pravosodno ministrico Pam Bondi, ker naj bi premalo odločno preganjala njegove politične nasprotnike.

V zadnjih tednih so nekoliko potihnile »grožnje«, da bo Trump 2028, ustavi navkljub, kandidiral za tretji mandat. Najbrž bodo oživele čez dober mesec, ko naj bi Steve Bannon, eden od ideologov gibanja MAGA, skupaj z razvpitim pravnikom Alanom Dershowitzem izdal knjižno razlago, kako obiti ustavno prepoved.

Iz krogov okoli Bannona prihajajo napovedi, da naj bi bilo vse rovarjenje le priprava, da nazadnje sam kandidira za vodenje države. Nadgradnja teorije pravi, da bo na ta način preostale kandidate prisili v tekmo, kdo je večji vernik v agendo Najprej Amerika.

Ta je vse bolj temačna, nacionalistična, nasilna država, ki grozi vsemu svetu, še posebej pa svoji nekdanji zaveznici Evropi.

Pred slabimi desetimi leti je konservativni republikanski senator Ted Cruz, ki se je s Trumpom takrat še boril za predsedovanje, retorično opozarjal: »Nekega jutra se bomo zbudili in Donald, če bo predsednik, bo Dansko bombardiral z jedrskim orožjem.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter