Geslo Slovenijo Slovencem ima dolgo zgodovino. Že Trubar je s svojimi besedami »Stati inu obstati« neizbrisno zaznamoval pisne začetke slovenstva, kar se je v boju za obstoj nadgrajevalo vse do danes. Iskrene in globoke želje, da bi lahko govorili v svojem jeziku, pisali in brali knjige v slovenščini, gojili svojo vero, praznike, prenašali ljubezen do domovine na mlajše rodove, niso mogli zatreti niti tisti, od Rima, Berlina do Beograda, ki so po naši domovini iztegovali kremplje.

Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Gradnja Zlate kupole, protiraketnega ščita, ki naj bi Združene države varoval pred izstrelki dolgega dosega, kljub številnim pomislekom dobiva finančne temelje. Kongres po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa projektu namenja prve milijarde dolarjev, čeprav kritiki trdijo, da je zamisel o ščitu draga in tehnično pomanjkljiva utvara, s katero bodo ZDA še bolj razmajale globalno varnost, ne da bi učinkovito odvrnile nasprotnike.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zahteva od lovskih in ribiških družin ter drugih društev, da jim brezplačno prepišejo svoja kmetijska zemljišča, v zameno pa jim ponuja pogodbo o brezplačnem zakupu. Pravna podlaga je zakon, ki ga je državni zbor sprejel leta 1993, a ga vse od takrat Sklad ni uveljavljal. Društva se temu neuspešno upirajo. Državni svet je zato prejšnji teden vložil ustavni spor glede spornega člena, ki razlašča lovske družine.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Profesor Samo Uhan meni, da nove stranke v Sloveniji nimajo več možnosti za uspeh, saj si je premier Robert Golob s svojo stranko utrdil pozicijo na levosredinskem političnem prostoru. Zaprle so se tudi možnosti za nastanek sredinske koalicije okoli Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, če so sploh kdaj bile. Slovenski politični prostor je dvopolen, prehodov iz enega političnega tabora v drugega praktično ni. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj bo odločilo prihodnje volitve in katere stranke so lahko jeziček na tehtnici.

V dneh, ko tibetanski duhovni in verski voditelj, dalajlama Tenzin Gjaco, praznuje 90 let, so se napetosti med njegovimi privrženci in Pekingom ponovno povečale. Kitajska, ki si je leta 1950 nasilno priključila Tibet, že leta grozi, da naslednji dalajlama ne bo reinkarnacija svojega predhodnika po razsvetljenju tibetanskih duhovnikov, ampak bo izbranec komunistične partije, ki očitno želi imeti popoln nadzor tudi nad reinkarnacijo

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Skoraj me je kap,« se je legendarni trener odzval na prve očitke, da je spolno zlorabljal in pretepal svoje varovanke. Nato se je Marjan Fabjan zavil v molk. Namesto njega govorijo dekleta, ki ga z vsako novo izpovedjo porinejo globlje v brezno.

Oprostite, če vam bom zdaj povzročila bolečine ... ampak zobozdravnik mi jih tudi povzroča. Trpim in trpim. Ne bom ga imenovala s pravim imenom, ker bom potlej še huje trpela, a naj bo dovolj, da me boli kot tristo zelenih. A veste, kaj bi pa on rekel – oh, Ana, pomisli na partizane!

Matej Tonin, še vedno predsednik NSI in evropski poslanec, se je pravzaprav izognil najverjetnejši katastrofi stranke na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Stranki namreč že nekaj časa ne kaže nič kaj dobro, lahko se ji zgodi, da ostane pred pragom parlamenta. V bistvu pa Tonin ne odstopa, ampak ga »odstopa« kar stranka (ji Janša pomaga?), ki je napovedala, da bo po volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim bo lahko uresničila svoj program. Tonin pa je vehementno napovedal, da ne bodo šli v koalicijo ne z Janšo ne z Golobom.

Po izteku mandata v evropskem parlamentu se je upokojila. Prepričana je, da se vanj ne bo več vrnila. V stranki je dejavna le še na lokalni ravni. Sicer pa ji tudi v pokoju dela ne zmanjka. Ima lepe spomine na svojo politično kariero, ki jih bo objavila v knjigi.

Predstavo Zdravnica Roberta Ickeja v režiji Martina Kušeja in v postavitvi SNG Drama Ljubljana si velja ogledati.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Gradnja javnih najemnih stanovanj je ena prednostnih nalog Levice, vlada ji je šla na roke in povečala zmogljivost stanovanjskega sklada; nazadnje mu je namenila 100.000.000 evrov vredno dokapitalizacijo.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Izjemen nos je imel Reporterjev urednik Silvester Šurla, ki jo je v teh dneh podurhal na počitnice na sever Evrope, od koder sodelavcem malce škodoželjno pošilja fotografije ljudi v puloverjih in bundah ter vremenske napovedi, ki kažejo temperaturo 13 stopinj Celzija.

Vojne, nasilje, spopadi, grožnje, atentati, obtožbe o genocidu … v poplavi šokantnih in tragičnih novic z Bližnjega vzhoda imamo občutek, da je ta del sveta sinonim za nedemokratični, avtokratski in konfliktni način urejanja družbenih vprašanj in da so bližnjevzhodne države od Turčije do Jemna, od Egipta do Irana, vse po vrsti skregane s človekovimi pravicami, svobodo tiska, da imajo volitve le za okras, medtem ko v resnici vse odločitve sprejemajo monarhi, generali ali verski voditelji.

Pogosto me znanci in prijatelji sprašujejo, za kaj pravzaprav gre zadnjih osem mesecev v Srbiji. Je to razkol med desnico in levico? Je to morda spopad med proevropskimi in proruskimi silami? Je to odnos med militantnim nacionalizmom in liberalno strpnostjo? Odgovor ni lahek. Rekla bi, da je ta državljanski upor precej različnih političnih in ideoloških barv. Gre tudi za vsakega po malem od prej naštetega. A skupni imenovalec tega državljanskega upora, pod vodstvom študentov, je, da gre za upor razsvetljenstva proti primitivizmu.

V sredo zjutraj se je svetovni epicenter kapitalizma zbudil in v grozi ugotovil, da se New Yorku obeta socialistični župan. Na izbiranju, kdo bo demokrate jeseni zastopal na županskih volitvah, je demokratični socialist Zohran Mamdani premagal druge izbrance politične, medijske in finančne smetane. Slednja je med ogorčenim grčanjem že začela pakirati prtljago, sporočilo Newyorčanov pa odmeva v že tako razmajani demokratski stranki.