Državni zbor je na predlog poslancev SDS, trojčka NSi-SLS-Fokus in Demokratov ter podporo poslancev Resnice sprejel zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim je med drugim uzakonil 17. maj kot dan spomina na žrtve medvojnega in povojnega komunističnega nasilja.

Na ta dan leta 1942 se je zgodil prvi množični poboj slovenskih civilistov, ko so partizani (pod vodstvom komunistov) v soteski Iške umorili 53 oseb, povečini slovenske Rome.

Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je leta 2022 razglasila vlada Janeza Janše tik pred svojim odhodom, nato pa ga je vlada Roberta Goloba po letu dni ukinila. Zdaj so spominski dan vrnili poslanci s sprejetjem zakona, ki sicer določa pokop žrtev prikritih grobišč v kostnici v Ljubljani. 

Žrtve druge svetovne vojne in povojnih pobojev si nedvomno zaslužijo pieteto in spomin, a prav na isti dan obeležujemo dogodek, ki je bil za slovensko zgodovino veliko bolj pomemben.

Po volilni zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih, demokratičnih in večstrankarskih volitvah na Slovenskem, ko je 16. maja 1990 nova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta je šele prevzela vajeti, je začela Jugoslovanska armada razoroževati slovensko teritorialno obrambo ter iz njenih skladišč odnašati orožje in vojaško opremo.

Toda nekateri poveljniki teritorialne obrambe so se 17. maja temu uprli in to preprečili, s tem pa se je začel projekt Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), ki je vzpostavila obrambne sile nove države Slovenije. Projekt MSNZ je takrat vodil Tone Krkovič, ki je postal poveljnik 1. specialne brigade Moris. Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) zato na ta dan praznuje dan veteranov vojne za Slovenijo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) pa je večkrat dalo pobudo, da bi na ta dan praznovali dan slovenske vojske, ki ga sicer obeležujemo 15. maja, ko se je na ta dan leta 1991 začelo prvo usposabljanje slovenskih nabornikov na Igu in v Pekrah.

Predsedstvo Združenje VSO je na seji 30. maja 2017 po razpravi o dnevu slovenske vojske sprejelo sklep, da je 17. maj 1990 dan, ko je začela nastajati slovenska vojska in da od leta 2018 dalje vsako leto obeležujemo 17. maj kot začetek nastanka slovenske vojske.

Na seji predsedstva so bili med drugim navzoči Janez Janša, Aleš Hojs, Dimitrij Rupel, Franci Feltrin, Božo Predalič, Tone Krkovič, Roman Končar, Slavko Kmetič, Martina Prevejšek, Stane Zorko, Mojca Škrinjar in Simona Pavlič. Janša naj bi navzočim tudi obljubil, da bo po vrnitvi na čelo vlade dan slovenske vojske popravil na 17. maj, a se to pozneje ni nikoli zgodilo.

Namesto tega je njegova stranka ta dan namenila žrtvam iz druge svetovne vojne. Dan, ki bi Slovence povezoval, saj ga praznujeta obe med seboj sprti slovenski osamosvojitveni organizaciji, je postal dan, ki Slovence razdružuje, saj mu nasprotujejo v strankah in društvih leve politične opcije.