Ker pričakuje pravi pogrom v posameznih delih slovenske družbe, meni, da bi moral Robert Golob strniti opozicijo v odločen boj proti neustreznim posegom oblasti.

Če bi prišlo do večjih protestov, nemirov ali množičnih demonstracij, bi se lahko kateri od koalicijskih partnerjev hitro umaknil, vendar pa tega ne pričakuje od Logarja in Vrtovca. Pogovarjali smo se tudi o napovedani ukinitvi uradniškega sveta, ustanovitvi Skoka, aferi Black Cube ter o tem, ali lahko po četrti Janševi vladi dobimo še peto.

Kakšna bo po vašem mnenju četrta vlada Janeza Janše? Bo res najhujša od vseh, kot je napovedal prvi predsednik republike Milan Kučan v intervjuju za Reporter pred volitvami?

Po nekaterih Janševih izjavah, celo grožnjah, pred volitvami in po njih, ter po ravnanju desnega četverčka, ki mu je še pred imenovanjem nove vlade uspelo z močjo večine in ne argumentov skozi parlament spraviti nekaj zakonskih predlogov, smo lahko zaskrbljeni.

Zlasti interventni zakon je bil deležen ostrih kritik fiskalnega sveta, ekonomistov in nekaterih pravnih strokovnjakov, a se desni četverček na te kritike ni oziral, nasprotno, z omejevanjem razprave v pravi avtokratski maniri in brez kakršnihkoli analiz finančnih učinkov so zakon izglasovali.

Nova koalicija je že v svojih prvih korakih dokazala, da ji je malo mar za pravno državo in demokratično politično kulturo. Občutek moči pri poslanki Resnice in njenih poslanskih kolegih napoveduje zaskrbljujoč upad demokratičnih standardov.

Primož Lavre

Zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre in tudi samo vodenje sej parlamentarnih teles ne obeta nič dobrega. Sam bi pričakoval, da vsak, ki vstopa v politiko z določenim programom, skuša ljudi prepričati, da je to dobro za državo in njene prebivalce. Za zdaj so bile samo besede oziroma napovedi velikih sprememb, pri čemer pa so manjkali tehtni argumenti.

Javnost naj bi po zaslišanjih dobila vtis, da je bilo v preteklih letih vse narobe, kar pa ni res. Vsaka vlada doslej je naredila kaj dobrega in tudi kaj slabega, zato bi pričakovali, da se dobro ohrani, slabo pa izboljša. Očitno bo nova vlada ravnala drugače. Opozoriti pa velja še na moralno podobo nove vlade.

V njej bo veliko oseb, ki so zaradi laži in zavajanj pred volitvami in po njih izgubili zaupanje javnosti. Če ljudstvo ne zaupa vladarju, ne bo dolgo vladal, razen če ne bo uporabil skrajnih represivnih metod in sredstev. Skratka, če sodimo po prvih korakih nove koalicije, nas čaka težko obdobje, kar bodo občutili tudi volivci strank nove vlade.

Vas je presenetilo, da je Janez Janša za izvolitev za mandatarja prejel 51 glasov, torej več, kot jih ima koalicija sama? Očitno ga je podprl tudi nekdo iz opozicije. Kako si to razlagate?

V danih razmerah je to nepomembno. Janša ima za zdaj trdno večino in okoli sebe ljudi, ki ga gledajo navzgor. Stevanović, Logar in Vrtovec so v močno podrejeni vlogi in Janša bo počel, kar bo hotel, naloga kimavcev pa je, da prikimajo. Ob tem se mi zastavlja vprašanje – morda nekoliko provokativno –, ali lahko podrejeni ljudje ustvarjajo svobodno družbo.

Ko bo ta intervju objavljen, bo ministrska ekipa že potrjena. Vas kakšno ime v njej preseneča?

Večine kandidatov osebno ne poznam, zato težko sodim, kakšni ministri oziroma ministrice bodo. Po njihovi izjavah jih ne bi sodil, saj so besede zelo poceni. Za nekatera znana ministrska imena pa bi si upal reči, da ne bodo kos nalogam, o katerih so tako samozavestno govorili.

Kako ocenjujete izbiro Francija Matoza, dolgoletnega premierjevega odvetnika, za notranjega ministra?

To se mi zdi nehigienična poteza. Matoz je sicer sposoben človek, vendar se spomnite, kakšen odziv je v prejšnji vladi sprožilo imenovanje osebnih prijateljev na bistveno manj pomembne položaje. Zdaj pa je predsednik vlade postavil svojega osebnega prijatelja in odvetnika za ministra.

To se mi ne zdi modro. Seveda pa to še ne pomeni, da Matoz ne bi mogel biti dober minister. Kot nekdanji miličnik pozna delo policije, dolga leta je delal kot odvetnik in dobro pozna pravo, bojim pa se, da ne ve dovolj o državni upravi, saj je napovedal ukinitev uradniškega sveta. Če bo do tega prišlo, bo to velik korak nazaj.

Primož Lavre

Uradniški svet je bil sestavljen iz strokovnjakov, ki dobro poznajo delovanje državne uprave, in je vse prijave na razpis za določeno delovno mesto skrbno pregledal, opravil razgovore s kandidati in na koncu postopka ministru ponudil imena treh, štirih oseb, ki v celoti izpolnjujejo razpisne pogoje, minister pa je nato izbral po svoji presoji.

Če uradniškega sveta več ne bo, bodo na široko odprta vrata neusposobljenim, a politično primernim kandidatom. V državni upravi bo zato vse več nekompetentnih uradnikov in funkcionarjev in od velikih besed o učinkoviti upravi bodo ostale le besede, kakovost storitev državne uprave pa bo bistveno slabša, kot je danes.

Aleša Hojsa ni med ministri, kar je razveselilo Zorana Stevanovića. Kolikšen vpliv je imel po vašem mnenju na izbiro notranjega ministra? Je Resnica, ki sicer ni v vladi, nadkoalicijska stranka?

Mislim, da bo glasovanje v podporo vladi ena zadnjih ključnih nalog te stranke. Potem bo njen pomen precej manjši. Prepričan sem, da se je Janša zavestno odločil, da na najbolj izpostavljena mesta ne bo postavil nekaterih ljudi iz svojega najožjega kroga, kot je denimo Aleš Hojs.

O njegovem vodenju notranjega ministrstva ima velik del javnosti izrazito negativno mnenje, zato je to po mojem glavni razlog za drugačno odločitev, na katero pa Stevanović ni imel nobenega vpliva.

Ali bi lahko Stevanović Janševi vladi povzročal težave? Napovedal je obisk v Moskvi, njegova stranka zagovarja referendum o članstvu v Natu in izstop Slovenije iz Svetovne zdravstvene organizacije.

Stevanović veliko govori in se šopiri, vendar je njegov položaj negotov. Da bi se obdržal na položaju predsednika parlamenta, mora storiti vse, kar mu bo naročil predsednik vlade. Je tipičen aparatčik. Ne bo naredil nobenega koraka, ki bi izstopal iz dovoljenega okvira, ki ga določa Janša.

Če pa bi se zgodil čudež in bi Stevanović uresničil kakšno od napovedi brez Janševega dovoljenja, se mu lahko zgodi, da bo izgubil položaj. Za zdaj je Stevanović zelo priden.

SLS je zelo razočarana, ker nima ministra v vladi, čeprav je podpisnica koalicijske pogodbe. Po drugi strani pa je ministrsko mesto dobila stranka Fokus. Kaj to pomeni za odnose med koalicijskimi strankami?

Tudi mene je presenetilo, da je SLS ostala brez ministrskega položaja, hkrati pa so Demokrati dobili zelo pomembne resorje. Ali je to dokaz, da je bilo marsikaj dogovorjeno že vnaprej? Če bi bil Logar res tako samostojen politični igralec, kot se je predstavljal, bi dobil precej manj.

Ljudska stranka je bila v tem primeru izigrana. Da bi jih Janša pomiril, bodo dobili nekaj državnih sekretarjev, morda kakšnega predstojnika agencije in podobno.

Presenečajo pa me izjave nekaterih vidnih članov stranke, recimo Marjana Podobnika, ki vztraja pri brezpogojni podpori Janezu Janši in to slikovito opiše: tudi če vam kdo na dlani ugaša cigaretni ogorek, je treba vztrajati. To je še en dokaz, kako se nekateri sami postavljajo v podrejen položaj in se potem čudijo, da jih drugi tako tudi obravnavajo.

Omenili ste Anžeta Logarja. Njegovi stranki od začetka niste posebej zaupali. Kakšna je po vašem mnenju njena prihodnost? Bi lahko na naslednjih volitvah izpadla iz parlamenta podobno, kot se je zgodilo z Državljansko listo Gregorja Viranta?

Pri Državljanski listi ni šlo za prevaro, tukaj pa je šlo. To je bistvena razlika. Če bi takrat ljudje v Državljanski listi pokazali nekoliko več volje za nadaljevanje politične poti, bi se stranka obdržala v parlamentu, vendar se je razpletlo drugače. V tem primeru pa menim, da je Logar zapravil svoj politični kapital.

Njegova stranka je zašla v območje neverodostojnosti, kar ljudje tudi zaznavajo. To se je pokazalo že na volitvah, ko ni bil izvoljen v državni zbor. Logar je obljubljal nekaj velikega, naredil pa ni nič. Danes je vsakomur jasno, da je Logar prevaral volivce.

Zdaj prevzema eno najzahtevnejših ministrstev. Kako uspešen bo, bomo še videli. Veliko bo odvisno od državnih sekretarjev in strokovnih sodelavcev, ki mu jih bodo izbrali. Demokrati z Logarjem na čelu nimajo obetavne politične perspektive.

Bosta Logar in Vrtovec sploh lahko ustavljala Janšo, če bo s svojimi ukrepi šel predaleč? Rekli ste, da imata v vladi podrejeno vlogo.

Doslej sta mu vedno sledila. Ljudje, ki se tako vedejo, se redko spremenijo. Seveda pa je mogoče tudi drugače. Večkrat sem že dejal, da si želim, da bi nova vlada, ne glede na politično usmeritev, ravnala preudarno in ne bi pretiravala z ukrepi, ki so v bistvu nepotrebni.

Težko napovem, kako se bodo stvari razvijale, vendar menim, da se bodo v začetnem obdobju lotili številnih sprememb. Šele odziv javnosti jim bo pokazal, ali so šli predaleč. Če bi prišlo do večjih protestov, nemirov ali množičnih demonstracij, bi se lahko kateri od koalicijskih partnerjev hitro umaknil. Vendar ne verjamem, da bi bila to Logar ali Vrtovec. Pri Vrtovcu me posebej preseneča, kako zelo se je spremenil. Oblast razkrije pravo človekovo naravo.

Ena ključnih Logarjevih idej je ustanovitev novega organa za pregon korupcije, imenovanega SKOK. Zdi se, da Janša nad to zamislijo ni posebej navdušen. Koliko bo po vašem mnenju dopuščal samostojno delo tožilcev, brez političnih vplivov?

Tu se razkriva problem, ki je značilen za vse slovenske vlade, tudi za sedanjo. Ko se na nekem področju pojavijo težave, oblast misli, da bo z novim državnim organom zadeve izboljšala. Ustanovili bomo nov organ in vse bo delovalo bolje. V praksi pa se to praviloma ne zgodi. Enaka logika se kaže tudi pri združevanju ministrstev.

Sam sem se 40 let ukvarjal z javno in poslovno upravo, še posebej pa z državno upravo, tako v Sloveniji kot v nekdanji Jugoslaviji in tujini, zato si upam reči, da to področje dobro poznam. V preteklosti smo videli številne reorganizacije.

Spomnim se sprememb še iz časa Drnovškovih vlad, ko so posamezna področja selili iz enega resorja v drugega. Toda stanje se zaradi tega ni izboljšalo. Takšne reorganizacije in prerazporeditve zaposlenih praviloma ne prinesejo pomembnih rezultatov, ustvarjajo pa zmedo in nepotrebne stroške.

Primož Lavre

Enako velja za SKOK. Poseben protikorupcijski organ sam po sebi ne bo odpravil korupcije, če se ne bo spremenil odnos družbe do tega problema. Spominjam se mednarodne konference o boju proti korupciji, ki jo je leta 1994 organizirala moja fakulteta v Ljubljani. Med udeleženci je bil tudi profesor Kravčenko iz Ukrajine.

Pohvalil je konferenco, nato pa dejal: »Pri nas imamo drugačen problem. Borimo se za učinkovito korupcijo.« Vsi smo se zasmejali in ga vprašali, kaj misli s tem. Odgovoril je: »Pri nas podkupiš uradnika, ki vzame podkupnino, a ničesar ne stori.« Anekdota je bila duhovita, vendar je opozorila na bistvo problema. Korupcije ni mogoče odpraviti zgolj s policijo ali z ustanavljanjem novih organov.

Tudi ideja, da bi pod eno streho izvajali preiskovalna dejanja policija in tožilci, je vprašljiva. Lahko odpira celo določena pravna in ustavnopravna vprašanja. Zakaj ne bi najprej bolje izkoristili institucij, ki jih že imamo? Imamo NPU, policijo, tožilstvo in druge organe. Pravi problem je drugje. Otrok ne vzgajamo dovolj v duhu integritete in poštenosti.

V šolah se premalo govori o tem, zakaj so korupcija oziroma podkupovanje in zloraba položaja moralno nesprejemljivi. Treba je začeti pri vzgoji. Otroci morajo razumeti, kaj je prav in kaj narobe. Če začnemo zgolj z represijo, brez spremembe pri upoštevanju družbenih vrednot, ne bomo dosegli bistvenega napredka.

Poleg tega se postavlja vprašanje, kdo bo vodil tak organ. Govori se o neodvisnosti, vendar nekdo mora imenovati njegovega predstojnika. Kdo ga bo imenoval? Vlada? Državni zbor? Predsednica republike? V vsakem primeru se ne bo dalo izogniti politiki, zato bo neodvisnost tega organa omejena. Gre za politično privlačno idejo, ki pa v praksi ne bo prinesla želenih učinkov.

Kaj pa ideja, da bi se v SKOK vključila tudi Komisija za preprečevanje korupcije?

To je mešanje različnih funkcij. KPK ima eno nalogo, policija pa drugo. Ne trdim, da je KPK popolna ali posebej učinkovita institucija, vendar opravlja drugačno vlogo od policije. Po mojem mnenju je dobro, da KPK obstaja. Morda bi bilo smiselno razmisliti o nekaterih spremembah njenih pristojnosti in izboljšavah delovanja.

Še pomembneje pa bi bilo povečati učinkovitost policije in tožilstva. Prepričan sem, da imajo ti organi ogromno dela in da se ne morejo tako hitro odzivati na vse primere, kot bi si javnost želela. Tudi tožilci so verjetno močno obremenjeni. Kot kaže, Slovenci nismo tako pošten narod, kot si radi predstavljamo. Zato nov organ sam po sebi ne bo rešil težave.

Če smem dodati še nekaj: podobno velja za združevanje ministrstev. Tudi te reorganizacije ne bodo prinesle posebnih koristi, predvsem dodatne stroške. Sploh pa je vprašljiva ideja, da bi ministrstva razporedili po Sloveniji. O njej lahko govori nekdo, ki nima resnih izkušenj in znanja s tega področja.

Pomislite samo na povsem praktične posledice. Pridobiti bo treba nove prostore, urediti informacijski sistem, prerazporediti zaposlene, ki se bodo morali iz Ljubljane voziti na drug konec Slovenije, zamenjati bo treba vse table, žige, glave dopisov in izvesti vrsto drugih administrativnih postopkov.

Takšna združitev bo povzročila veliko birokratskega dela in precejšnje stroške, nihče pa ne ve, kakšen bo učinek. Trditev, da bomo z zmanjšanjem števila ministrov z 20 na 15 avtomatično dobili bolj fleksibilno in učinkovito vlado, je iluzija. Vlada zaradi tega ne bo nič učinkovitejša. Predlagatelji niso navedli niti enega argumenta niti finančnih posledic teh združitev.

V okviru Katedrale svobode smo pripravili predloge za prihodnjo vlado. Tudi sam sem napisal svoj prispevek in nato še zelo konkretne predloge za področje, ki ga dobro poznam. Za zdaj ni videti, da bi karkoli od napisanega upoštevali. Ne vem, kako je pri drugih avtorjih.

Primož Lavre

Pomembno pa je razumeti, da se razmere ne izboljšajo zgolj s premeščanjem ministrstev ali njihovih posameznih delov iz enega resorja v drugega. To je čisti organizacijski idealizem, značilen za socialistično Jugoslavijo.

Predsednik vlade in bodoči ministri drug za drugim govorijo o debirokratizaciji itd., hkrati pa napovedujejo obsežne spremembe predpisov. Čaka nas intenzivna normativna dejavnost, ki bo povzročila tudi številne težave, kot je neskladnost med njimi, nove stroške in postopkovne zaplete. Skoraj vsaka nova vlada najprej ugotavlja, katere predpise je treba spremeniti, ker jih je sprejela prejšnja vlada.

Razlog ni nujno v slabem zakonu, ampak v prepričanju, da predhodniki svojega dela niso opravili dobro. Potem sledijo nove spremembe zakonov z upanjem, da bo že samo sprejetje novih predpisov izboljšalo stanje. To smo počeli že v Jugoslaviji. Posledica je bila zgolj množica predpisov.

Hipertrofijo predpisov ustvarja prav politika, ki verjame, da bo nov predpis sam po sebi rešil problem. To je preprosto iluzija. Pa še to. Delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo se bo v tem mandatu zožila zgolj na dve, zakonodajno-izvršilno in sodno, kajti večina v državnem zboru bo potrdila vse, kar bo predlagala vlada, in s tem postavila parlament v podrejeno vlogo izvajalca.

Če se vrneva k preiskavam – kdo bo po vašem mnenju zdaj preiskoval afero Black Cube oziroma domnevno vpletanje izraelske zasebne obveščevalne agencije v slovenske volitve?

Sova in policija najbrž ne bosta ravno pohiteli s preiskavami, težko pa napovem, kaj bosta storili parlamentarni preiskovalni komisiji.

Kaj pa policija?

Kaj počne policija, mi ni znano. Vem le to, da so Izraelcem, ki bi jih morali zaslišati, prepovedali vstop v Slovenijo, v dveh mesecih po objavi posnetkov niso opravili niti informativnega pogovora z Janšo, ne vem pa, ali so morda zaslišali katero od oseb, ki smo jih videli na posnetkih.

Novi notranji minister zagotavlja, da se v zadevo ne bo vmešaval, a saj se mu ni treba. Podrejeni bodo sami vedeli, kaj se od njih pričakuje. Zato menim, da bo ta zadeva postala ena izmed mnogih, ki so obtičale v predalih, ali pa jo bodo zaprli zaradi pomanjkanja dokazov.

Bili ste prvi direktor slovenske varnostno-informativne službe, zato delo Sove dobro poznate. Ali je Sova ravnala narobe, ko je spremljala izraelske državljane, ki so obiskali sedež največje opozicijske stranke?

Seveda ne. Njena dolžnost je spremljati varnostno zanimive osebe iz tujine. Sova opravlja tudi protiobveščevalno dejavnost. To pomeni, da spremlja delovanje tujih obveščevalnih in varnostnih struktur, ki skušajo delovati na našem ozemlju ali vzpostavljajo stike z osebami v Sloveniji.

Če je zaznala prihod takšnih oseb, je bilo povsem normalno, da jih je spremljala. To je del protiobveščevalne dejavnosti. Videli smo že, kako uspešno je Sova delovala v primeru ruskih vohunov. Takrat je bilo delo opravljeno profesionalno, diskretno in učinkovito. Nihče ni vedel, kaj se dogaja, dokler zadeva ni prišla v javnost. Zato verjamem, da je tudi v tem primeru ravnala profesionalno.

Janša trdi, da je Sova iz najetega stanovanja v soseščini spremljala SDS. Zato naj bi Golobu in njegovim najbližjim sodelavcem zagrozil z zaporom.

Janša pogosto pretirava. Morda bi bilo dobro, da bi včasih najprej premislil, preden poda takšne izjave. Sova ne sme spremljati slovenskih državljanov v Sloveniji, če pa se kdo od njih sestaja s tujimi obveščevalnimi ali paraobveščevalnimi službami, se mora odzvati.

Noben direktor Sove ne bi ukazal spremljanja slovenskih državljanov. Če pa se na slovenskem ozemlju pojavi tuja obveščevalna ali paraobveščevalna skupina, je povsem logično, da Sova spremlja njene aktivnosti in ugotavlja, s kom se sestaja.

To je eden temeljnih elementov protiobveščevalnega dela. Lahko pa si mislimo, zakaj Janša to govori. Ker je več kot očitno v tej zadevi odigral neko vlogo. Kakšna je bila ta vloga, sam ni pojasnil, razen če ne štejemo njegove izjave, da so ga Izraelci obiskali zato, da bi izmenjali mnenje o razmerah v Gazi.

In to dvakrat, pri čemer pa to niso bili predstavniki izraelske vlade, ampak zasebna vohunska agencija. Kdo temu verjame? Nihče. Po besedah predstojnika je Sova predala pristojnim organom tehtna gradiva, od tod naprej pa je tišina. Pomenljivo?

Ali je ta afera po vašem mnenju tako pomembno vplivala na izid volitev, da bi jih moralo ustavno sodišče razveljaviti?

Zelo težko je oceniti vpliv takšnih dogodkov na volilni rezultat. Če se spomnimo afere Patria, je šlo za izjemno odmeven primer, ki je nedvomno vplival na volilni rezultat. V tem primeru pa so posnetki pokazali, da so določeni posamezniki govorili o korupciji, omenjali konkretna imena in odstotke.

Ti ljudje niso pripadali desnemu političnemu polu, temveč levemu. Nekdo z desne strani je moral Izraelcem pripraviti podatke o osebah in vsebinah. Kdo? Ne verjamem, da nekdo z leve. Po drugi strani pa ostaja nesporno dejstvo, da se je Janša z Izraelci sestal.

Primož Lavre

Najprej je to zanikal, nato pa svoje izjave spremenil. Menda naj bi Sova razpolagala tudi z bolj konkretnimi podatki, kot jih pozna javnost. Zato je logično pričakovati, da bo Janša skušal doseči, da se zadeva čim prej umakne iz javne razprave.

Javnost upravičeno pričakuje, da bodo pristojni organi nemudoma opravili svoje delo in nas o svojih dognanjih obvestili. V kakšni drugi evropski državi se kandidat za predsednika vlade ne bi obiral, ampak bi takoj odstopil od namere, da vodi vlado, pri nas pa ... Kako se bo odločilo ustavno sodišče, pa ni mogoče predvideti.

Robertu Golobu kljub relativni zmagi Gibanja Svoboda na volitvah na koncu ni uspelo sestaviti koalicije za sestavo vlade. Katere napake je naredil? Je bil vnaprej obsojen na neuspeh?

Ko so bili objavljeni rezultati volitev, je bilo precej jasno, da Robert Golob ne bo mogel sestaviti vlade. Njegovo pričakovanje, da gre Logarju dejansko za povezovanje različnih političnih strank, pa je bilo neverjetno naivno.

Ključni problem je bila Levica, ki je Logar ni želel v vladi.

Zakaj se je dr. Golob odločil za takšno strategijo, ne vem. Morda iz lojalnosti do svojih dotedanjih koalicijskih partnerjev. Toda, tudi če bi iz nove vladne kombinacije izključil Levico, to še ne pomeni, da bi se mu pridružil Logar, saj je od vsega začetka jasno, da so Demokrati Janšev projekt. Verjeti Logarjevim pozivom k povezovanju, medtem ko se ni jasno opredeljeval do ključnih političnih vprašanj, je bilo naivno.

Zavzemal se je za koalicijo, ki bi presegla oba politična pola. Bi bila koalicija dveh levih in dveh desnih strank mogoča, če bi se Golob že takoj na začetku umaknil in sestavljanje vlade prepustil nekomu tretjemu?

Koalicija dveh levih in dveh desnih strank se zdi dobra ideja, a je v trenutnih razmerah nemogoča. Tudi če bi se namesto dr. Goloba pojavilo drugo ime, ne bi bilo nič drugače, najprej zato, ker Logar ne bi smel nikamor brez Janševe privolitve, in drugič, ker je Janša takoj po volitvah pohitel s kravjimi kupčijami.

Verjamete poslancem Resnice, da so jih skušali podkupiti za prestop v Svobodo?

Ne verjamem. Gre za stranko, ki ne vzbuja zaupanja, njen predsednik pa je prevaral svoje volivce. Lažnivcu nihče več ne verjame, in če temu dodamo še neverjetno samopašno obnašanje vodje poslanske skupine, je jasno, da bo Resnica prej ali slej na smetišču zgodovine.

Imenovanje nekompetentnega in neolikanega Stevanovića za predsednika državnega zbora se zdi marsikomu spretna poteza, a to še ne pomeni, da je sprejemljiva. Resnica se je prodala za položaj predsednika DZ. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali ni to že politična korupcija, katere cilj je bil pridobitev oblasti.

Pričakujete, da bo Robert Golob ostal v politiki tudi v naslednjih štirih letih in v poslanskih klopeh vodil opozicijo?

Prvi tedni po razglasitvi volilnih rezultatov so nakazovali določeno negotovost. Dr. Golob je bil v tem obdobju precej zadržan, morda celo odsoten, zato so se pojavili dvomi, ali bo tudi v prihodnje vodil opozicijo. Kako se bo odločil, je težko napovedati.

Treba pa je priznati, da je ta koalicija v zadnjih štirih letih zagotovila razmeroma mirno politično življenje. Ni bilo hujših konfliktov ali pretresov. Napoveduje pa se pravi pogrom v posameznih delih slovenske družbe, zato bi moral biti dr. Golob oseba, ki bo strnila opozicijo za odločen boj proti neustreznim posegom oblasti.

Smo pa v tem času opazili, da je sedanja opozicija, v primerjavi z Janševo, bolj vsebinska in v razpravah kulturna. V delu civilne družbe, tudi na RTV Slovenija in drugod, se pojavlja strah pred morebitnim maščevanjem novih oblastnikov. Sprašujem se, komu in za kaj bi se bilo sploh treba maščevati?

Pa lahko Gibanje Svoboda preživi brez Goloba? Če bo zapustil politiko, bodo najbrž morali tako imenovani »strici iz ozadja«, ki so še vedno aktivni, poiskati nov obraz za naslednje volitve.

Odgovornost voditelja je zelo velika, zato verjamem, da bo ostal na svojem položaju. Res pa je, da je vloga vodje organizacije, bodisi v gospodarstvu bodisi v politiki, nekaj povsem drugega kot vloga opozicijskega voditelja. Prav v opoziciji se pogosto pokaže, ali je nekdo resnično sposoben voditi politični pol, ki ga predstavlja.

Podobno je Janez Janša, ki je večino svojega političnega delovanja preživel v opoziciji, postal vodja desnega političnega pola. Zakaj je pravzaprav že več kot 35 let stalnica slovenske politike, medtem ko so se drugod politične ekipe večkrat zamenjale?

15 let sem bil podpredsednik stranke oziroma njen drugi človek, čeprav ta izraz ni povsem ustrezen. Lahko rečem, da je bil Janša v času, ko je bila stranka v težkem položaju, izjemno discipliniran, aktiven in predan. Takrat sem se mu pridružil tudi sam. Desnica je bila v tistem obdobju povsem na tleh.

Nekdanje komunistične strukture so prek različnih strank, predvsem LDS, obvladovale slovenski politični, gospodarski in medijski prostor. V letih 1993 in 1994 se je zdelo, da so isti ljudje ostali na oblasti tudi po osamosvojitvi.

Kasnejša ustanovitev Foruma 21 pod vodstvom Milana Kučana je marsikomu potrdila vtis, da stare strukture ostajajo vplivne. Zato sem podprl Janšo. Takrat smo gradili resno politično stranko z jasnim programom. To je bilo obdobje, ko sem z velikim veseljem sodeloval pri ustanavljanju novih lokalnih odborov in utrjevanju stranke doma ter v mednarodnem prostoru.

Sprva je bila tudi kadrovska politika dobro zastavljena. Imeli smo akademijo Ivana Cankarja za izobraževanje kadrov, ki naj bi se razvijali od lokalne ravni navzgor. Sčasoma pa se je pokazalo, da lahko ljudje napredujejo le v primeru, če so si pri Janši ustvarili dobro ime.

Kdor se ni držal načela »Nikoli ne zasenči gospodarja«, je prej ali slej zapustil stranko ali se umaknil. Kako to, da se v vseh teh desetletjih na strankarskih volitvah za predsednika stranke pojavlja le Janša? Kaj ni drugih kandidatov? So, a vedo, da nimajo možnosti.

V gospodarstvu, javnem sektorju in v politiki velja pravilo dveh mandatov. Izhaja se iz predpostavke, da lahko človek v tem času ponudi največ idej, energije in ustvarjalnosti. Po več mandatih pa je povsod opazno, da vodilni človek nima več pravih idej in zgolj ponavlja stare vzorce. Zato imajo organizacije, sistemi in strukture, ki jih predolgo vodi ena sama oseba, pogosto težave, ko taka oseba odide. To velja tako za gospodarske subjekte kot za politiko.

Kako dolgo bo po vašem mnenju Janša še vztrajal na čelu stranke? Ali bomo po četrti Janševi vladi morda dočakali tudi peto?

Vztrajal bo toliko časa, dokler mu bodo to dopuščale njegove fizične in umske sposobnosti. Če bo imel možnost voditi peto vlado, jo tudi bo.

Torej lahko dočakamo tudi šesto Janševo vlado.

Če bo imel to možnost, tudi šesto. Naj ob koncu dodam še nekaj. Ker v zadnjem času objavljam kritične poglede na ravnanje bodoče koalicije, me ljudje sprašujejo, ali sem prestopil na levo stran. Nisem. Razmere v Sloveniji so se spremenile.

Enostavna delitev na levo in desno ne ustreza več realnosti. Svoj politični pogled oblikujem na podlagi tega, kako dojemam svet okoli sebe. Če povzamem Gandhija, sem vselej zavezan svoji osebni resnici, ne pa absolutu, kot ga določa neka politična opcija.

Primož Lavre

Kot je znano, se takrat, ko je dr. Virant ustanovil Državljansko listo in je Janša proti meni in dr. Virantu naščuval svojo drhal, nisem odzval. V času kovida sem objavil dva blaga kritična zapisa, v zadnjih mesecih pa sem se odločil, da se je treba spopasti s težnjami naših trumpistov, ki bi radi iz mirne, socialne države, kjer ima solidarnost svojo veljavo, naredili državo, v kateri ne bo prijetno živeti.

Ko sem videl, da je Janši vseeno za poboj 20 tisoč otrok v Gazi, ko sem obnemel ob njegovi vlogi v zadevi Black Cube in uvidel, da namerava Janša svoje grožnje uresničiti, sem se odločil, da se temu javno uprem. Ne morem se tudi poistovetiti s pomikanjem stranke na skrajno desno in druženjem njenega predsednika s skrajno desnimi politiki.

Mislim, da je bila njegova udeležba na Thompsonovem koncertu in fotografiranje z Velimirjem Bujancem velika napaka. Razlog, da se sedaj javno oglašam, je preprost: menim, da intelektualci v takšnem času ne bi smeli molčati.

Oglasiti bi se morali ob vseh pomembnih družbenih vprašanjih. Najbolj vroči kotički pekla so prihranjeni za tiste, ki v časih globoke moralne krize vztrajajo pri nevtralnosti (Dante). Dogajanje v Gazi in ravnanje Izraela se mi zdita vredna javne razprave in kritične presoje. Na levici se o tem govori, na desnici precej manj. Zato sem se odločil, da bom javno izražal svoja stališča.

Ne zaradi političnega prestopa ali osebnih interesov, temveč zato, ker menim, da je to odgovornost ljudi, ki mislimo s svojo glavo. Kritike in pripombe sprejemam kot del javne razprave, veseli pa me, kadar se ob mojih zapisih razvije argumentiran in vsebinski dialog. Nekaj tisoč odzivov na moje pisanje kaže, da se je veliko ljudi pripravljenih boriti za demokratično Slovenijo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.