Predsednik 15., leve vlade Robert Golob je po štirih letih žezlo izročil predsedniku 16., desne vlade Janezu Janši. Bo 16. vladi v samostojni državi, ki jo vodi 67-letni osamosvojitelj, uspelo izrabiti vse potenciale, poskrbeti za razvojni preboj v družbo ekonomsko razvitejših evropskih držav in temu primerno umiriti ideološko eskalacijo?

Koalicija strank SDS, NSI, SLS, Fokus, Demokrati s podporo Resnice je vladala že s parlamentarno večino, na prvi seji so po napovedih in skladno z uveljavljeno prakso že letele glave, najprej pa je bila s pročelja vladne palače umaknjena palestinska zastava.

Kljub napovedi Janeza Janše, da ne bodo čistili »golobistov«, kot so oni čistili »janšiste«, je njegova vlada na prvi seji opravila več menjav od Golobove. Moral je, denimo, oditi šef finančnega urada Peter Grum (zamenjal ga bo Janko Preac), pa tudi direktor urada za informacijsko varnost Uroš Svete. Kot v. d. direktorja ga je zamenjal Niko Gamulin.

Jure Klobčar

Poznamo ga kot ocenjevalca avtentičnosti posnetkov, objavljenih na anonimnem profilu ba Facebooku Maske padajo in posnetkov izraelske paraobveščevalne agencije Black Cube. Gamulin je januarja sodeloval na konferenci Demokracija in tehnologija v organizaciji SDS Inštituta Jožeta Pučnika.

Trdna, programsko in ideološko homogena vlada

Vlada je formalno manjšinska, vendar ima v populistični Resnici, ki je izgubila že veliko svoje antisistemskosti in se izkazala kompatibilna z desnimi strankami, zvestega glasovalnega partnerja. Vlada za zdaj upravičeno velja za trdno ter programsko in ideološko homogeno. Ideološka resorja, kultura in šolstvo, sta v varnih rokah SDS.

Petčlanska poslanska skupina Resnice se ni oglašala ne v odborih in ne ob razpravi o predlagani listi kandidatov, da bi le, kot so dejali prijazno, vlada čim prej začela delati. In še en njen veliki uspeh: preprečila je vrnitev Aleša Hojsa na položaj notranjega ministra. Zato pa se je vrnila vrsta drugih znanih obrazov iz tretje in še kakšne druge Janševe vlade.

Omenimo le tiste iz vrst kvote vladajoče SDS. Zdravko Počivalšek in Vinko Gorenak bosta državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki ga bo spet vodila Nika Dolinar Divjak. Vanj se vrača tudi Igor Senčar.

Franc Kangler in Božo Predalič boste državna sekretarja pri notranjem ministru Franciju Matozu, nekdanja poslanka SDS Mojca Škrinjar pri šolskem ministru Borutu Rončeviću, nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch pa pri novi ministrici poslanki SDS Suzani Lep Šimenko.

Morda so v Resnici celo bolj zvesti vladni partnerji od poslancev stranke Demokrati, ki v koalicijskih vrstah uživajo sloves najšibkejšega člena. Njihova poslanka Mojca Žnidaršič, denimo, je dejala, da se »bomo trudili umirjati morebitne strasti, in če bo treba, bomo kaj tudi zaustavili«.

Primož Lavre

Medtem ko je bil predsednik vlade izvoljen z 51 glasovi, z enim več od pričakovanj, je njegovi vladi umanjkal glas manj. Kot zanalašč naj glasovalna naprava ne bi bila delovala pri Srečku Ocvirku, poslancu SLS, ki ji Janša ni naklonil ministrskega položaja.

Pri njem je sicer vedno veljalo, da hoče imeti v svoji vladi vse predsednike strank koalicije. SLS je že dobila prvega državnega sekretarja (pri ministrici za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Moniki Kirbiš Rojs), to je župan občine Naklo Ivan Meglič.

Ne bodo partnersko nastavljali drugega lica

Opoziciji bo predsednik vlade ta teden ponudil partnerstvo za uspešno Slovenijo. Svoboda in Levica sta ga že zavrnili, Matjaž Han pa pravi, da bodo v SD počakali na besedilo partnerstva. Bolj malo partnerstva pa bo premier ponudil tistim, ki bodo protestirali na ulicah – čeprav se tudi tako izraža javnost v vsaki demokratični in odprti državi.

Koliko partnerstva bodo deležni sindikati, pa je zgodba, ki je z buldožerskim interventnim zakonom že dodobra zavožena. Janša pravi, da bodo kot drugorazredni dokončno nehali nastavljati drugo lice – kot da bi to kdaj počeli in kot da bi se pisalo leto 1990.

Vseh deset novih ministrov in pet ministric pri »velikem skoku naprej« stavi na digitalizacijo. Na pohitrenih zaslišanjih so vsi v en glas poudarjali še decentralizacijo, racionalizacijo, debirokratizacijo in meritokracijo – nekateri tudi na zdravo pamet. Skoraj nihče pa ni govoril o vladavini prava.

Janša v razpravi pred imenovanjem ni uporabil besede »krivosodje«, pač pa »tako imenovana pravna država«. V vladni zasedbi največ, sedem položajev pripada SDS, štirje NSI, Demokratom trije in Fokusu eno. Samo SLS, čeprav je predsednica Tina Bregant podpisala koalicijsko pogodbo, ostaja brez ministra.

Večina jih je tako ali drugače v vladi že preizkusila operativne sposobnosti, nekateri kot ministri, drugi kot sekretarji in tretji kot direktorji direktoratov – marsikateri od njih na drugih področjih.

Janša: ključna je bitka v državnem zboru

Vrhovno vodilo predsednika vlade, ki je že četrtič sestavil vlado, vendar nikoli dvakrat zapored, se glasi: »Kdor ni proti nam, je lahko z nami.« Povzeto in prilagojeno je iz Evangelija po Luki: »Kdor ni proti vam, je za vas.« Reklo naj bi izkazalo širino in ne izključevanja. Na zaslišanjih ministrskih kandidatov kakšne širokogrudnosti do opozicije vladajoča večina ni pokazala, čeprav so kandidati nastopili spravljivo.

Izkazalo se je, kako pomembno je, da ima kot vedno večino državnozborskih odborov in komisij v rokah vladna stran, saj so tako blokirali zvedave poslance Svobode pa tudi SD in Levice.

Spraševanja in odgovarjanja, večkrat tudi dolgoveznega, je bilo praviloma konec po »predpisanih« treh ali kaki uri več, potem pa so jim bolj ali manj zlahka zaščitniško vzeli besedo, nekajkrat z obtožbo, da tako preprečujejo načrtno izčrpavanje kandidatov. Vsi novi ministri in ministrice bodo morali v svojih resorjih opraviti pregled kadrovskih odločitev predvsem v zadnjem obdobju Golobovega mandata.

Primož Lavre

Vladna večina v tem mandatu bo le še zaostrila ravnanje z opozicijo parlamentu in zunaj njega; glede na novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že tarča referendumskih aktivnosti, stavi tudi nanjo. Janša se morda bolje kot drugi na položaju mandatarja zaveda, kako pomembni so spopadi v državnem zboru, zato je v njem vsaj za zdaj »pustil« prvokategornike Zvonka Černača, Aleša Hojsa in Žana Mahniča.

»Vsako stvar, ki jo vlada predstavi oziroma si jo zamisli, je treba izglasovati v državnem zboru. To je ključna bitka,« je dejal v prvem pogovoru za Novo24TVpo izvolitvi za mandatarja. Intervjuja nacionalni televiziji ni naklonil.

Naklonjenost in odobravanje

Nekateri kandidati so vendarle poželi celo nekaj odobravanja opozicije, Polona Rifelj, denimo, SDS-ova ministrica za okolje in prostor. Janševo zaupanje je pridobila kot državna sekretarka za gospodarstvo v kabinetu njegove tretje vlade. »Če ne bi poslušal ministrov pred kandidatko, bi glasoval za,« je dejal novi poslanec Levice Vlado Šega, sama pa je pohvalila svoja predhodnika ministra Jožeta Novaka in Bojana Kumra. Polona Rifelj bo uvedla zunanjo revizijo kanala C0.

Podobno prijazneje kot moški kandidati je bila pri opoziciji sprejeta tudi podpredsednica Fokusa Monika Kirbiš Rojs, ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj; dosegla je izid devet proti nič. O uvedbi pokrajin dvomimo, videli pa bomo, kako bo izpeljana policentrična delitev sedežev ministrstev in ustanov.

Kot navadno je bila debata konstruktivna na komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj je nekdanja poslanka SDS in zdaj ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pohvalila delo urada pod vodstvom Mateja Arčona z besedami, da so dobro sodelovali in da so se dobri projekti peljali iz mandata v mandat.

Od neprimernega k primernemu kandidatu

V intervjuju za Reporter pred volitvami Tadeju Ostrcu, zobozdravniku, specialistu protetike (z doktoratom s področja medicine in magisterijem iz politologije) Janša ni namenil spodbudnih besed kot morebitnemu ministrskemu kandidatu za zdravje, pa ga je vendarle postavil na enega ključnih položajev svoje posadke.

Sašo Radej

Na vprašanje, kako je to mogoče, nismo dobili odgovora. Kot običajno pod Janševo vlado v zdravstvu ni napovedi reform, antireforma pa je bila izvedena že z interventnim zakonom, pod geslom, da volivce in paciente zanimajo samo kvalitetne zdravstvene storitve, ne pa prepiri o razmejevanju med javnim in zasebnim.

Ostrc, tudi predsednik sveta Demokratov, je povedal, da je bilo to urgentno zaradi vse daljših čakalnih dob in odhodov zdravnikov iz javnih zavodov v lasti države.

Logar za konstruktivni razvojni konflikt

»Konflikt ni nujno nekaj slabega, čemur se moramo za vsako ceno izogniti, če je le voden v pravo smer. Posledica izogibanja konfliktu oziroma razpravi je lahko samo ohranitev statusa quo, kar pa v danih razmerah za Slovenijo ni opcija. Slovenija potrebuje v naslednjih letih konstruktivni razvojni konflikt med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo.

In to v bistvu združuje ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport,« je v svojem bolj splošnem, privzdignjenem uvodu nagovoril novi minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Ali pokojninski sistem in invalidi sodijo k njemu ali k ministrici za demografijo, ostaja nerazčiščeno.

Superministrstva Logar ne prevzema za to, da bi obstoječe razmere podaljševal še za naslednja štiri leta ali da bi vihtel meč nad drugače mislečimi. A s statusom quo se ne gre zadovoljiti tudi na drugih področjih, denimo na pravosodju, ki tudi spada pod okrilje Demokratov. Gospodarstvo lahko preživi samo, če ga ravno ne zaduši politika, pravosodje pa je odvisno od tega, kako resno ga upravljamo. V zadnjih dveh desetletjih pa pri njem ni bilo kaj dosti narejenega.

Skok bo »ustanovljen v kratkem«

O diplomatu Mihaelu Zupančiču (bil je tudi vodja sektorja za mednarodno pravo na zunanjem ministrstvu) nam je eden od dobrih poznavalcev pravosodja še pred nastopom pred poslanci dejal, da ne dvomi o njegovem znanju in sposobnostih, veliko pa bo odvisno od tega, kako se bo obnašal njegov šef.

Ne bi bilo dobro, da še naprej tako kot nedavno na omrežju X »lomasti po tožilcih in sodnikih«, kar se hrani iz njegovih bolj ali manj utemeljenih zamer. Dvomi tudi, ali je Franci Matoz, hišni odvetnik Janše in SDS (Žan Mahnič je obžaloval, ker je »izgubil odličnega odvetnika«), pravi človek na položaju notranjega ministra in ali lahko prinese več svežega vetra. Je človek iz »starih časov«, na začetku 80. let je bil miličnik.

Ustavimo se pri predlogu zakona o specializiranem pregonu korupcije in organiziranega kriminala, ki pred prisego vladne ekipe še ni bil poslan v državni zbor. Pravosodni minister Zupančič je na zaslišanju dejal, da bo treba najti ustavno sprejemljive rešitve, kaj bolj določnega o zakonu pa ni dejal. Tudi sicer je pokazal in tudi priznal, da o resorju in njegovih izzivih ve še največ prek umetne inteligence.

Robert Balen

Nova specializirana tožilska enota za učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala (imenovana Skok) naj bi bila po besedah notranjega ministra Francija Matoza »ustanovljena v kratkem«. Nanaša se tudi na specializirane kazenske oddelke, ki delujejo pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč.

Delovni osnutek zakona določa organizacijsko sestavo novega organa, ki naj bi ga sestavljale tri notranje organizacijske enote: Specializirano državno tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije.

Ko smo že pri Matozu: naložena mu je še javna uprava in razdiranje enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Ta »nova reforma« nikakor ne bo poceni, šla bo v stotine milijonov.

Tožilstvo mora usmerjati policijo

Pri snovanju tega novega tožilskega organa je ključno vprašanje, ali bo tožilstvo vendarle usmerjalo policijo ali pa bo, s kakšnimi lepotnimi popravki zaradi manka politične volje, vse ostalo pri starem. Ko se preiskuje sum kaznivega dejanja, o primeru v javnosti vselej komunicira policija, kar je nekakšna ostalina prejšnjega sistema. Tudi pri nas bi moralo veljati, da je državni tožilec tisti, ki je dominus litis – vodi kazenski pregon in usmerja policijo.

Državni tožilec ve, kako kaznivo dejanje pravno okarakterizirati, da se ga pripelje do konca. Kot povedo tudi nekdanji državni tožilci, politika nikoli ni bila naklonjena močnemu tožilstvu, ki bi vodilo in usmerjalo policijo. Tudi Matoz je na zaslišanju govoril le o okrepljenem sodelovanju policije in tožilstva.

Jure Klobčar

Po zdajšnji zasnovi NPU policija določa seznam zadev, s katerimi se bo ukvarjala, in ne tožilstvo. Ta zadeve le predlagala, odloči policija. Kadrovsko šibko tožilstvo, obremenjeno z veliko administrativnega dela, policijo le težko usmerja.

Po odločitvi koprskega višjega sodišča, ki je v zadevi Trenta pravnomočno oprostilo Janšo, je Janšev odvetnik Matoz ponovil za svojim klientom, da do pregona sploh ne bi smelo priti, tožilec bi moral odgovarjati tako kazensko kot tudi odškodninsko.

Zamik sodne reforme?

Na vprašanje, kako bi se morali v Sloveniji lotiti pravosodja, je Janez Janša v intervjuju za Domovino v začetku leta odvrnil: »Z resno reformo, ki bo vzpostavila sistem, kjer sodniki ne bodo imenovali sami sebe. Te predloge imamo, a tudi zato potrebujemo ustavno večino.« Ustavne večine nimajo, reforma sodstva pa je v koalicijski pogodbi vseeno omenjena. Očitno ne bo tako »resna«.

Glede na mnenja sodnikov sodni sistem na sodno reformo (omenimo samo združitev okrajnih in okrožnih sodišč) ni pripravljen; za dobro leto bi lahko ohromila delo sodišč.

Primož Lavre

Bojijo se, da se bomo znašli v položaju, v kakršnem so bili sredi 90. let ob takratni reformi, saj se medtem ni spremenila procesna zakonodaja. Da ne bi prišlo do sodnih zaostankov, je v sodstvu vse več predlogov, da bi izvajanje reforme zamaknili. Kot kaže, jim bo novi pravosodni minister prisluhnil, saj je tudi on izrazil bojazen, da sodišča na reformo tako procesno kot informacijsko niso pripravljena.

Kmetijstvo in infrastrukturo kariernima politikoma

Vodja poslancev NSI Janez Cigler Kralj je zadnji trenutek zasedel položaj, ki bi moral pripadati Slovenski ljudski stranki. V SLS so predlagali več ministrov, vendar niso bili sprejeti. V svoji ekipi Janša pričakuje lojalne ljudi – in Cigler Kralj je to v zadnjem letu več kot dokazal.

Kmetijski resor diplomiranemu politologu pripada kot politiku in ne kot poznavalcu resorja. Se je zato večkrat skliceval na zdravo kmečko pamet? V predstavitvi vizije, kako narediti obrat k bolj produktivnemu kmetijstvu in poskrbeti za večji delež samooskrbe, je bil skop. Najprej se bo lotil zakona o zaščiti živali, da bo bolj pisan na kožo kmetom.

Tako kot Cigler Kralj se je v očeh predsednika SDS dokazal tudi predsednik NSI Jernej Vrtovec. Vrača se na ministrstvo za infrastrukturo, ki mu je dodano še zajetno (tudi finančno) področje energetike. Že v petek naj bi se začela nočna dela, zato se je zagotovo že odpeljal proti Postojni, da se prepriča, ali na Darsu ponoči res delajo in ali bi morali še več, če jim tako ukaže.

Tako kot smo pri njem navajeni, se je tudi na zaslišanju pred poslanci nekajkrat odločno in glasno distanciral od politik prejšnje vlade, pa tudi od »kvazi zelenega dogovora«. Na področju energetike bo njegov pristop »pametna, stvarna energetska politika in ne zelena aktivistična politika«. Kaj pa obnovljivi viri energije, ki postajajo cenejši? Se vračamo v obdobje fosilne družbe?

Načelnik generalštaba ostaja Boštjan Močnik

Srečno naključje je, da je tik pred menjavo posadke na obrambnem ministrstvu na naslov ministra prispela pošta generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja.

Valentin Hajdinjak, pred zasedbo vrha državne avtocestne družbe podpredsednik NSI, ni odgovoren za manipuliranje s številkami oziroma odstotki, namenjenimi za obrambo. Kot žrtvi »Golobovega režima« (z vrha Darsa je odstopil, ker naj bi mu nadzorniki zapretili z razrešitvijo) so mu bila vrata v vlado odprta.

Že 18. junija ga čaka srečanje ministrov za obrambo Nata v Bruslju, kjer bo po njegovih besedah »treba ustrezno poročati« o obrambnih izdatkih. Pričakuje, da bodo do konca leta lahko naredili načrt, kako to popraviti.

S predsednikom vlade bosta skupaj našla denar, da zadovoljita tako Nato kot stabilnost javnih financ. Zaveda se, da bo delo težko – in gotovo je bilo težko tudi Borutu Sajovicu.

Jure Klobčar

Na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča o morebitni menjavi načelnika generalštaba Slovenske vojske Boštjana Močnika in še nekaterih kadrov na ministrstvu (v svojem slogu je navedel njihova imena) je Hajdinjak dejal, da menjave ne napoveduje, pričakuje pa, da bodo vsi, ko jim bodo dali usmeritve, po njih delali, se držali rokov in sledili viziji nove vlade. Njegovo predstavitev pred poslanci je zdaj že nekdanji minister Borut Sajovic označil za korektno.

Borec za ideološko nevtralno šolo

Otroke in mlade bi morali naučiti, kako misliti, in ne, kaj misliti, je poleg avtonomije učiteljev jedro vizije neideološkega šolstva razložil sociolog Borut Rončević. V drugi Janševi vladi je že vodil direktorat za visoko šolstvo in znanost. Seveda ta razlaga za opozicijo ni zadoščala, pa tudi sicer bi bilo treba opraviti strokovno analizo, katere so te vsebine.

Med številnimi vprašanji na dvodnevnem zaslišanju je moral pojasnjevati, da se bodo otroci v šoli seveda seznanili tudi z drugačnimi oziroma istospolnimi družinami; pomembno pa je, da ne na aktivistični način in da se jih ne indoktrinira.

Ne moremo mimo omembe našega tednika. Poslanec Svobode Matej Grah ga je vprašal, ali se bo ogradil od zapisa iz leta 2011 o drugi republiki, v kateri naj bi bilo treba vse postaviti na glavo, izčrpati univerze in razviti zasebni visokošolski prostor kot proizvajalca točno določenega kadra.

Odvrnil je, da je Reporter tedaj objavil njegovo kolumno, ki pa so jo nekateri na družbenih omrežjih pozneje zelo spremenili. V kolumni je drugo republiko razumel kot prostor znanja, tako zavržnih besed, kot so jih objavila družbena omrežja, pa ni zapisal. Nauk te zgodbe je poučen: treba je brati izvirne tekste in ne le brskati po spletu. A kdo to še počne in hodi po arhivih?

Rončeviću se je poznalo, da najbrž ni sodeloval pri pisanju koalicijske pogodbe. Pri učiteljski zbornici, denimo, ni vedel, ali bo zbornica, ki jo načrtuje, obvezna ali ne. V večini evropskih držav učiteljski poklic ni reguliran prek zbornice, temveč se učitelji združujejo v sindikate in strokovna združenja, v katerih je članstvo prostovoljno.

Robert Balen

Kontinuiteta in obrat v zunanji politiki

Z zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem, dolgoletnim diplomatom (nekdanja ministrica Tanja Fajon ga je umaknila z veleposlaniškega položaja v Washingtonu), dobivamo pragmatično-načelno zunanjo politiko. V današnjem geopolitičnem svetu ne šteje toliko glasno priseganje na vrednote in moralo, več rezultatov prinese tiha in preudarna diplomacija.

Prvo merilo je korist države, je razlagal Kajzer. Poslanec SDS Žan Mahnič je od njega pričakoval, naj nikdar ne uporabi besed »feministična zunanja politika«.

Zunanja politika po njegovih besedah ne sme biti ujetnica notranjepolitičnih preigravanj in interpretacij. Napovedal je kontinuiteto, a obrat v slovenski zunanji politiki bo vendarle viden – vzpostavil bo »normalen dialog tudi s prijateljsko državo Izraelom«.

»Krivdo« za ta obrat lahko pripišemo tudi palestinskemu obratu prejšnje vlade. Nekdanji premier Robert Golob mu je dal načelno podporo, a omenil pritiske koalicije, ki jih bo deležna njegova načelnost. Kot je Kajzer pojasnil v Odmevih, mora Slovenija govoriti navzven z enim glasom. Komisarke Marte Kos ne bo pozival k odstopu.

RTV-naročnine, tako kaže, ne bo več

Ignacija Fridl Jarc, tajnica in urednica Slovenske matice in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo v času ministrovanja Vaska Simonitija, kulturo razume v širšem pomenu besede, kot duhovno srž skupnosti.

Dovolj jasno se je izrekla tudi glede ukinitve RTV-prispevka (predlog Resnice je že v državnem zboru): »Kot veste, že tudi v Nemčiji potekajo razprave o tem, ali naj državljani nekako prispevajo za oziroma financirajo delovanje javnega zavoda, televizijskega oziroma radijskega javnega zavoda. V tem pogledu se bo sledilo evropskim praksam in seveda tudi stališču, da so državljani tisti, ki imajo pravico o tem odločati.«

Robert Balen

Opredelila se je še do enega akutnega vprašanja kulture – Drame SNG Ljubljana: »Sama izrecno zagovarjam, da moramo od tam, kjer bi se lahko zgodili hudi stroški in nadaljnje posledice (na Nemški hiši, op. a.), raje izbrati drugo obliko, torej obnovo ljubljanske Drame v obstoječih gabaritih takoj in iskanje ustrezne lokacije za izgradnjo slovenskega gledališkega centra, ta je že nagledan.«

Večja rodnost – stvar vseh

Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve, je bila že državna sekretarka pri takratnem ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju. V čim krajšem času in za nazaj bo uredila, da bodo stanovalci domov za starejše plačevali enako za enake oziroma podobne storitve. Soočiti se bo morala z nedelujočim informacijskim sistemom.

Nihče še ni pojasnil, ali se sploh in kako se dela na njem, a ker v koaliciji in vsi njeni ministrski kolegi prisegajo na digitalizacijo, to ne bi smela biti večja težava. Večji problem je, kje bo dobila manjkajočih 73 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, saj upokojencem, če obvelja interventni zakon, ne bo treba plačevati zdaj obveznega enoodstotnega prispevka od svojih pokojnin.

Realistična je njena ugotovitev, da ima Slovenija enega najboljših sistemov starševskega varstva, vendar to ne pripomore kaj dosti k večji rodnosti.

Ne preseneča njen poudarek, da se demografija ne dotika le njenega ministrstva, temveč vlade in celotne družbe. Demografija bo med drugim odvisna od stanovanjske politike, davčne politike, šolstva, zdravstva, okolja, v katerem bo živela mlada družina. Z drugimi besedami – dobrih rešitev, ki bi prijele, pravzaprav ni.

Sašo Radej

Andrej Šircelj prihaja (pre)pozno

Lahko le obžalujemo, zakaj sicer že upokojeni finančni minister Andrej Šircelj ni že prej prisegel in preprečil interventnega zakona. Nakopal mu je še dodatne preglavice, zato bi mu padec zakona na referendumu lahko prišel še kako prav. No, najbrž pa je bil zakon prav zato parlamentarni in ne vladni projekt.

Vsak ukrep, napisan v koalicijski pogodbi, bo presojal z javnofinančnega vidika. Vemo, da interventni zakon ni predvidel kompenzacijskih ukrepov, ki bi zapolnili luknjo v proračunu; kako zmanjšati odhodke proračuna, pa na zaslišanju ni razložil niti Šircelj, počakati bo treba na napovedani rebalans proračuna.

Dejal je le, da bodo varčevanje izvedli po ministrstvih. Davke bodo napovedali vnaprej, ne bodo veljali takoj, sistem bo torej predvidljiv in bo šel postopno proti čim večji konkurenčnosti. Tudi ta napoved je blagodejno drugačna od ravnanja poslanske večine, ki je prevzela oblast pred vlado.

Šircelj je priznal, da ga od vsega v tem zakonu še najbolj moti znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila. Nižjih cen zaradi tega ne bo, je bil stvaren. Njegove besede o razmisleku glede sistema plač v javnem sektorju bi morali artikulirati že poslanci, ki so delali na interventnem zakonu.

Da so stroški plačne reforme šli prek napovedane meje, je že ob prvih podatkih opozarjal predsednik fiskalnega sveta. Gre za premislek o zamrznitvi plačne reforme, ki se bo sklenila leta 2028.

Robert Balen

Ali je mogoče, da bi bila ta zamrznitev selektivna, ko bi za ene, ki jih bolj potrebujemo, ne veljala? Pravi odgovori bodo prišli kmalu z rebalansom proračuna. Izvedeli bomo, kako preteča in za koga je njegova napoved »optimiziranja nekaterih javnih ustanov«.

Veliki skok naprej Janeza Janše

Bo 16. vladi uspelo poskrbeti za razvojni preboj, velik skok naprej v digitalizirano družbo? Veliki skok naprej je bila gospodarska in družbena kampanja Ljudske republike Kitajske pod vodstvom Mao Cetunga med letoma 1958 in 1961.

Hitro preoblikovanje kitajskega agrarnega gospodarstva v sodobno industrializirano družbo je bil njen cilj. Nič čudnega, da so nas z digitalizacijo in umetno inteligenco – tem čudežnim zdravilom četrte Janševe vlade – Kitajci povozili.

Politika je stvar interpretacij in protislovij, v njej ni nič enoznačnega, vse je odvisno od zornega kota. Kar je za nekoga dolgčas, je za drugega šok in konec sveta. Kar je za nekoga razvoj, velik skok naprej, osvoboditev, je za druge razkroj, razjedanje temeljev liberalnodemokratske ureditve, vračanje 50 let nazaj.

O tem zadnjem je prepričan prvopodpisani pod javnim pozivom koaliciji nekdanji minister za delo dr. Ivan Svetlik. Čeprav se je, kot smo videli, že marsikaj zgodilo dobesedno čez noč, Janša previdno pravi: »Nič ni možno čez noč in nič ne obljubljamo čez noč.« Nič dolgčasa ni bilo že takoj po volitvah, ko je stran od medijev sestavljal vlado, nihče mu ne oporeka učinkovitosti in hitrosti.

Njegova želja v prologu vladanja zato zveni paradoksalno: »Želim si vlade, ki bo dolgočasna in v kateri se bo veliko delalo, ne da bi to dvigovalo veliko prahu.« Takšnega normalnega dolgčasa si želimo volivci in volivke – le privoščiti si ga ne moremo. Sicer pa kdor dela, in ministri delajo veliko, mu čas hitro mine, nikakor mu ne more biti »dolgcajt«.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.