Vsekakor opozicija ne bo enotna, saj tudi vladajoča koalicija ni bila. Morda bodo (spet) nekoliko bolj usklajeni v Svobodi in Levici-Vesni, medtem ko v SD napovedujejo samostojno opozicijsko pot. Bodo podpisali partnerstvo za razvoj, če jim ga bo ponudil premier Janez Janša?

Po natanko štirih letih in treh dneh se je poslovila vlada Roberta Goloba. Zdaj že bivši premier je prepričan, da ne bo edina. Ko je po zadnji seji svoje vlade stopil pred medije, je na vprašanje glede primopredaje poslov z novim premierjem Janezom Janšo odgovoril: »Imava celo prakso. Tako da prakso bova ponovila in verjamem, da ne zadnjič.«

Ko mu je pred štirimi leti prvak SDS izročil vladne sobane, si je malokdo predstavljal, da se bo vrnil in oblikoval svojo že četrto vlado. Tako je tudi zdaj težko verjeti, da bi se lahko čez štiri leta (ali še prej) vrnil na čelo vlade prvak Svobode s svojo drugo vlado. Ampak pustimo se presenetiti.

Nova bitka bodo lokalne volitve in referendumi

Večina ne verjame, da bo Robert Golob ostal v politiki in štiri leta sedel v poslanski klopi ter tam razpravljal z gorečimi vojščaki Janeza Janše, ki so se v dolgih letih izurili v državnem zboru. Sploh ker je v javnosti dajal različne izjave o svoji politični prihodnosti.

»Kot človek res verjamem v fokus in se maksimalno fokusiram na eno samo stvar, to je, da pridemo do drugega mandata in v njem zaključimo stvari, ki smo jih zdaj zastavili. Če se ta cilj ne izpolni, moram priznati, da zelo pogrešam gospodarstvo, tako da bom zagotovo iskal alternativne priložnosti. Če kje, jih bom izven politike. Od tu naprej se pa prepustim razvoju dogodkov,« je pred volitvami izjavil v podkastu Popolitiki.

Jure Klobčar

Ko po volitvah svoje »barke« ni mogel »pripeljati v varen pristan«, saj je s pogovori o novi koaliciji doživel brodolom, je naznanil, da se veseli dela v opoziciji. Koliko časa mu bo to v veselje, bomo videli.

Vsekakor mora ostati v poslanski klopi vsaj do 10. oktobra, ko se izteče šestmesečni rok, po katerem ob odstopu s poslanske funkcije ni treba razpisati nadomestnih volitev v volilni enoti, šele nato se lahko »prepusti razvoju dogodkov«. Takrat bo potekala kampanja za lokalne volitve, ki bodo pokazale, kakšna je volja ljudstva.

Za Svobodo bo pomembno, da obdrži status najmočnejše stranke na levi polovici političnega prostora, zlasti bo pomemben rezultat v mestnih občinah in na županskih volitvah. V Ljubljani bodo stavili na dolgoletnega župana Zorana Jankovića, v Mariboru pa še ni znano, ali župan Saša Arsenovič ob resnih obtožbah korupcije še uživa njihovo podporo.

Medtem so še morebitni referendumi, če jih bo dovolilo ustavno sodišče oziroma če bo pobudnikom uspelo zbrati najmanj 40 tisoč overjenih podpisov državljanov.

Potem ko je bila v prejšnjem mandatu v ospredju zahteve za referendum Janševa SDS, ki je zakone takrat sveže Golobove vlade najprej blokirala z zahtevo za posvetovalni referendum, nato pa z zakonodajnimi referendumi, tokrat (namesto strank) podpise zbirajo sindikati in civilna družba.

Ustavno sodišče mora še presoditi, ali lahko dovoli referendum o interventnem omnibus zakonu, ki zadeva tudi državne finance. Poleg tega vidne osebe iz civilne družbe zahtevajo referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki po njihovem pomeni politično policijo.

Peter Pirkovič

V prvem primeru so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, v drugem pa več kot 13 tisoč podpisov, toda pravo zbiranje bo potekalo šele na upravnih enotah, takrat se bodo v zbiranje podpisov aktivno vključile tudi stranke.

Če bo opozicija dobila referendum(a), potem bo to zanjo pomembna zmaga, zlasti za njenega neformalnega prvaka Goloba. Ta je napovedal, da bodo aktivni pri vlaganju ustavnih presoj in referendumskih pobud pri zakonih, ki posegajo v korist ljudi in dobro države.

Njegovi »vojščaki« oziroma »vojščakinje« pa bodo podrobno pregledovale pretekle posle novih oblastnikov s preiskovalnima komisijama (o financiranju strank in o aferi Black Cube, kakršnakoli bo ta komisija), isto pa bodo počeli njihovi kolegi iz vladajoče koalicije, ki bodo poleg Sove in policije v zadevi Black Cube preiskovali tudi energetska podjetja, zlasti Gen-I, kjer je pred vstopom v politiko dolga leta kraljeval Golob.

Golob proti Hanu in SD

Golob tako kot vodja opozicije ne bo v lahkem položaju, ko bo sedel v »političnem zverinjaku«, imenovanem državni zbor. Sploh ker tudi opozicija ne bo enotna, tako kot tudi njegova vlada ni bila.

O vzdušju v njej je največ povedala njena zadnja seja, ki so se je udeležili zgolj ministri Svobode in Levice, medtem ko so bili ministri SD (upravičeno) odsotni: zunanja ministrica Tanja Fajon in minister za kohezijo Aleksander Jevšek sta odpotovala na dopust, pravosodna ministrica Andreja Kokalj na pravosodne dneve na Obalo, gospodarski minister in prvak SD Matjaž Han pa je bil govorec na dnevih medgeneracijskega sožitja, ki jih je ob svoji 80-letnici pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije.

Sašo Radej

»Že 20. maja sem ZDUS potrdil udeležbo, predsednik vlade je bil o tem obveščen,« je odgovoril Han in dodal, da so se od vlade poslovili že teden prej s skupnim kosilom.

A dejstvo je, da odnosi med Svobodo in SD niso bili najboljši, veliko bolje sta se ujeli Svoboda in Levica oziroma Robert Golob in Luka Mesec. V Svobodi so se vseskozi bali, da jim bo SD zarinila nož v hrbet, pogosto je bilo občutiti, da se za aferami z očitki SD skriva Svoboda.

Han je bil tudi večkrat kritičen do vladnih odločitev in je predlagal spremembe, denimo pri obdavčitvi normirancev, nižjo obdavčitev dela pri dohodnini (tega mu nazadnje ni uspelo spremeniti), prvi je tudi predlagal davek na stanovanja, v katerih lastniki ne živijo (a tudi tega prejšnja koalicija ni izvedla).

Zato pa ga je Golob prehitel z božičnico, Mesec pa z višjo minimalno plačo. Golob in Mesec sta tudi družno nastopila na zadnji novinarski konferenci vlade, na kateri, kot rečeno, Hana ni bilo.

Ob tem pa je Golob pokazal na SD, češ da naj bi 51. glas za mandatarstvo Janeza Janše prišel iz njihove stranke: »V Svobodi se ne ukvarjamo s tem, kdo je bil 51. glas, ker smo prepričani, da ni bil nihče iz Svobode.

Verjamem, da je v Levici podobno, za vse ostalo boste pa morali vprašati koga drugega.« Han je na to odgovoril, da z vsemi šestimi poslanci garantira, da 51. glas ni prišel iz njihovih vrst: »Imajo pa druge stranke poslance in ostale, ki so že kdaj glasovali za Janeza Janšo ali z njim delali.« Svoboda ima namreč od vsega začetka poslanko Janjo Sluga, ki je kot poslanka SMC leta 2020 podprla tretjo Janševo vlado, nato pa ji obrnila hrbet.

Sašo Radej

Ob tem je iz vrst SD slišati, da je 51. glas prišel iz Svobode z namenom, da bi ga lahko tam očitali SD. Vsekakor pa ta lahko predstavlja frustracijo za Goloba, saj on kot mandatar leta 2022 ni dobil vseh pričakovanih glasov (dobil jih je 54, koalicijske stranke so imele 53 poslancev, verjetno ga ni podprl eden od poslancev narodnih manjšin), Janša pa enega več, ki je bil očitno iz opozicije.

Bolj in manj konstruktivna opozicija

Golob in Mesec sta tudi začrtala politično smer nove opozicije. Oba sta namreč zavrnila možnost podpisa partnerstva za razvoj, ki bi ga ponudil premier Janša. »Dejanja te koalicije se kažejo v sprejetih zakonih.

Nobeden od teh zakonov ni takšen, da bi ga lahko podpirali, in ne verjamemo v iskrenost ponujenega partnerstva,« je na tiskovni konferenci odgovoril Golob. Mesec pa dodal, da se ne strinjajo s smerjo razvoja nove koalicije, zato tudi ne morejo računati na njihovo podporo.

Po drugi strani pa Han »neobstoječih dokumentov« sploh ne komentira. Če bodo dobili kakšen dokument, pa bodo o njem odločali na vseh organih v SD. V državnem zboru bodo delovali kot samostojna opozicijska stranka, s Svobodo in Levico bodo sodelovali pri vsebinah, ki bodo proti njihovim vrednotam in bodo razdirale obstoječi sistem.

Zakone, ki bodo dobri, pa naj bi v SD podprli, čeprav jih ta trenutek ni videti. Iz Hanovega odgovora lahko sklepamo, da bi bila lahko SD v tem mandatu podobno konstruktivna opozicija, kot je bila na začetku prejšnjega mandata NSI. Takrat se je ta skušala ograditi od Janševe sence, podobno kot vseskozi SD ne želi biti senca Golobove Svobode.

NSI je za nagrado za tvorno sodelovanje lahko obdržala nekatere svoje kadre v (državnem) gospodarstvu, denimo Janeza Tomšiča v upravi SDH in Valentina Hajdinjaka na čelu Darsa. Ko so slednjega »odstopili«, je tudi NSI postala bolj odločna opozicija.

Zanimivo je, da SD v upravi SDH ni dobila svojega člana, čeprav si je zanj vseskozi prizadevala. Morda ga bo dobila v Slovenskem demografskem skladu, ki naj bi ga nova vlada ustanovila iz SDH in Kada, če malo špekuliramo.

Prvaki strank za zdaj ostajajo

Vsekakor Golob, tudi če bo ostal v politiki, ne bo mogel biti šef celotne opozicije v takšni meri, kot je to bil Janša. Mesec, ki je vodja poslanske skupine Levice in Vesne, je trenutno videti kot najglasnejši opozicijski politik, vendar ima zgolj pet poslancev. Han pa se do zdaj še ni oglašal v državnem zboru, zato so ga nekateri že odpisali.

Primož Lavre

V SD jeseni pripravljajo kongres, vendar statutarni, volilni kongres je »na sporedu« marca prihodnje leto, saj statut določa, da je najpozneje v enem letu po volitvah. Takrat bo tudi jasno, kako se bo odrezala stranka na lokalnih volitvah, Han pa se bo odločil, ali bo še naprej vodil stranko.

Kot možnega naslednjega predsednika nekateri že vidijo Matjaža Nemca, podpredsednika stranke in evropskega poslanca; čez nekaj let pa Luka Gorška, novega poslanca in prav tako podpredsednika, ki se mora še skaliti v poslanskih klopeh. V SD so znani po tem, da pogosto menjavajo predsednike, vsaj odkar se je z vrha stranke poslovil Borut Pahor.

V Levici pripravljajo redni kongres konec leta. Kongres bo dopisni, na njem bodo zgolj potrjevali poročila. Sicer je znano, da imajo v Levici težavo s kongresi, zadnji je zaradi nesklepčnosti potekal kar nekaj tednov. Združitev z Vesno pa vsaj za zdaj ni na dnevnem redu.

Kot nam je dejal sopredsednik Vesne Uroš Macerl, si je za združitev treba vzeti dovolj časa ter jo temeljito in pametno izpeljati. Zelo verjetno bo predsednik skupne stranke kar Luka Mesec, ki je najbolj prepoznavno ime. Zanimivo bo videti, ali se bo Mesec potegoval za župana Ljubljane, o čemer naj bi po naših virih zelo razmišljal.

V tem primeru bo verjetno zanj najbolje, da se dogovori z nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki prav tako zelo razmišlja o vstopu v župansko tekmo.

Tudi v Svobodi nimajo alternative za Goloba, če bi odšel iz politike. Zato ga prepričujejo, da ostane. Tudi »strici iz ozadja« še nimajo »novega obraza«. Ko ga bodo imeli, če sploh, se bo lahko tudi z njihovim dovoljenjem »prepustil razvoju dogodkov« in se vrnil v gospodarstvo – če se bo še lahko kam.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter