V preteklih mesecih smo v tiskani izdaji in na spletni strani Reporterja objavili več kritičnih člankov o gledališču in njegovi dolgoletni direktorici Katji Pegan.

Med drugim smo pisali o donosnih postranskih poslih Peganove, ki je preko svojega popoldanskega s. p. v zadnjem desetletju zaslužila več kot 140 tisoč evrov, od tega je bilo kar 60 tisoč honorarjev tako ali drugače povezanih z Gledališčem Koper. Peganova je namreč v gledališču delala tudi kot režiserka, v prostorih gledališča, ki ga je vodila, pa je izvajala še svoje gledališke delavnice.

V teatru so nam sprva na naša vprašanja, ki smo jih pošiljali na naslov info@gledalisce-koper.si, še odgovarjali, a v nekem trenutku se je komunikacija popolnoma prekinila.

Vsi dopisi, ki smo jih poslali na omenjeni naslov, so ostali brez odgovorov, pa naj je šlo za vprašanja o direktorici, njenih sodelavcih ali predsednici sveta zavoda Gledališča Koper.

Vsi drugi naslovniki (denimo Mestna občina Koper ali dirigent Patrik Greblo) naših vprašanj, povezanih z omenjenim teatrom, so bili kooperativni in komunikativni, medtem pa so se v gledališču zavili v molk.

Sklepali smo, da so jim vprašanja neprijetna in zato molk ni naključen. Sredi aprila smo se prvič obrnili na urad informacijskega pooblaščenca in ta je gledališče pozval, naj odgovori na Reporterjeva vprašanja. Zgodilo se ni nič.

Maja smo vse skupaj ponovili in urad informacijskega pooblaščenca je ponovno pisal Gledališču Koper, naj se zgane in nam pošlje zahtevane odgovore. Konec maja so odgovori končno prišli – seveda že popolnoma neaktualni, saj smo vse članke, v katere smo želeli vključiti odzive gledališča, že davno objavili. A bolj kot za odgovore nam je zdaj šlo za to, da Gledališče Koper končno prisilimo v odziv, saj ga k temu kot javni zavod zavezuje tudi zakonodaja.

Vodja za stike z javnostjo gledališča Matej Sukič nam je tako pojasnil svojo neodzivnost: »Žal, so bila vaša vprašanja, ki ste jih poslali na elektronski naslov info@gledalisce-koper.si, v našem poštnem predalu zabeležena kot vsiljena pošta, kar je tudi razlog, da vam nanje nismo pravočasno odgovorili in se vam opravičujemo.«

V več kot desetletju in pol uporabe našega elektronskega naslova (z domene reporter.si) še nismo doživeli, da bi se kaj takega zgodilo. Prav tako ni jasno, zakaj bi bil naš naslov nenadoma okarakteriziran za »vsiljeno pošto«, potem ko je komunikacija sprva potekala brez težav.

Ob tem pa je Sukič v dobrih dveh mesecih, ko nam na vprašanja ni odgovarjal, čisto brez problema na naš naslov poslal serijo rednih piarovskih sporočil, denimo napovedi predstav in drugih dogodkov v Gledališču Koper. Njegov izgovor lahko označimo zgolj za nesramno sprenevedanje sodelavca razvpite direktorice, ki ji več kot očitno ni bilo všeč, da smo osvetlili, kako je služila s svojim espejem.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.