Imago Sloveniae in Festival Spectrum: Klavirski duo Schiavo-Marchegiani; Mestni muzej Ljubljana, 10. julija 2025

Evropska prestolnica kulture pred dnevi ni ponujala kakega presežka na ravni pianista Alexandra Gadjieva, pa vendarle se je »splačalo« pohiteti. Še nekaj dni in zaprta bo vipavska hitra cesta. Pot do (Nove) Gorice iz Ljubljane bo res prava grozljivka.

Minuli teden sta v senci vojne v Ukrajini in katastrofe v Gazi minili dve neslavni obletnici. Minilo je namreč 80 let od ameriškega napada na Hirošimo in Nagasaki z jedrskim orožjem, kar je pospešilo kapitulacijo Japonskega cesarstva, katerega vojaki so se bili skupaj s civilisti pripravljeni do zadnjega boriti proti prodirajočim zaveznikom, zlasti Američanom.

Ali se lahko Slovenci upravičeno bojimo, da bodo tujci iz sosednjih držav, ki kupujejo kmetijska zemljišča v obmejnem pasu, zmanjšali slovenski narodni prostor?

Najvišji slovenski vrh Triglav je od ekvadorske prestolnice Quito, ki je sicer drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu, le za 14 metrov višji. Glavno mesto Ekvadorja leži na višini skoraj tri tisoč metrov, v kotlini, ki jo je ustvarila reka Guayllabamba. Ujeto je med verigama Andov in obdano s štirinajstimi vulkani. Nekateri so še vedno aktivni. A pot do Quita je dolga, iz Slovenije kar 27 ur.

Za operacijo »čiste roke« moraš imeti najprej sam čiste roke. Ne pa kot poslanec ščititi interese Andreja Marčiča na Onkološkem inštitutu ali pa kot minister za zunanje zadeve nabavljati kemične svinčnike pri bratu predsednika SDS Rajku Janši.

V Knafljevem prehodu je vrata odprla Ljubljančanka - gostilna, o kateri pravijo, da je pravcati »poklon tradicionalni mestni kuhinji«.

Desnica je premierja Roberta Goloba obtožila, da je potvoril posnetek s Prevalj in se v njem lagal o obisku družine, prizadete v poplavah.

V zadnjih mesecih smo priča nekaterim odločitvam slovenske vlade glede slovenske zunanje politike, ki se zdijo bolj usmerjene v simboliko kot v dejansko načelnost in sprejete bolj za notranjepolitične potrebe.

Izvoljeni poslanci zaradi ogorčenega političnega spopada bežijo iz države, njen voditelj za njimi pošilja policijo, grozi jim z zaporom ter odvzemom položaja. Prizorišče je Teksas, ubežniki več kot petdeset demokratskih poslancev v lokalnem parlamentu, srčika spora namera njihovih republikanskih kolegov, da s spreminjanjem volilnih okrožij zavzamejo pet sedežev v kongresu ZDA.

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Dr. Noah Charney, ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in avtor uspešnic, se je v Sloveniji ustalil in jo sprejel kot svoj dom. Njegova najnovejša knjiga Slovenoljub je pravzaprav ljubezensko pismo tej deželi, ki jo opisuje z iskrenostjo in duhovitostjo. V intervjuju govori o svojem dojemanju Slovenije, njene kulture in tradicije, razlikah med slovensko in ameriško družbo, pa tudi o tem, kako je njegova izkušnja življenja v tej »najboljši deželi na svetu« oblikovala njegovo pisanje.

Zadnji hip, preden so se zaprla vrata, je v vagon potegnil več kot dva metra dolgo torbo. Bila je prevelika za smuči. Zmedeno je pogledal naokrog, ni bil povsem prepričan, ali je na pravem vlaku. Saj gre proti centru Bergna, me je vprašal, še preden se je posedel nasproti. Upam, da, sem mu odgovoril. A niste od tod, od kod pa? Slovenija. Aha, jaz pa iz Južne Tirolske. Simon, me veseli.

Malo je tako kompleksnih likov med slovenskimi intelektualci, kot je bil Zdenko Roter, ki je umrl na začetku avgusta, nekaj dni pred svojim 99. rojstnim dnevom. Morda bo koga zmotila beseda intelektualec, vendar je bil Roter ne glede na svoje kontroverzno povojno obdobje, ko je bil oficir Ozne in Udbe, kasneje vseeno tudi univerzitetni profesor, utemeljitelj sociologije religije pri nas, raziskovalec in pisatelj. Statusa intelektualca mu desni, protikomunistični tabor sicer nikoli ne bo priznal; zanje je bil v prvi vrsti udbovec, režimski zasliševalec in ključna figura v povojni represiji nad Cerkvijo in drugimi nasprotniki komunističnega režima.

Dr. Anžeta Cunka je duhovniški poklic mikal od rane mladosti. Že zgodaj je začutil, kam ga vleče srce, in njegove najljubše igrače, ki jih je kot otrok nosil s sabo na morje, so bile jaslične figurice. Pred petimi leti je bil posvečen v duhovnika, pred dvema letoma pa je nastopil kot upravitelj bolnišnične župnije, ki skrbi za bolnike in tudi zaposlene v UKC Ljubljana, na Onkološkem inštitutu in v Bolnišnici dr. Petra Držaja. Z zanimivim sogovornikom smo se pogovarjali predvsem o delu z bolniki, pa tudi z zdravniki ter o umiranju, zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa še o marsičem, saj je dr. Cunk letos uspešno zaključil doktorski študij teologije in ga odlikuje široka razgledanost

Lep, sončen, ne prevroč poletni dan je bil, ko so k zadnjemu počitku položili tovariša Zdenka Roterja. V Rosalnicah, lučaj od Kolpe, so pri Treh farah, pokopali nekdanjega kapetana Ozne, ki, če sodimo po pesmi, ki so mu jo zavrteli na pogrebu, ničesar ni obžaloval.

Ženička, ki bi ji po videzu prisodila kakšnih 80 let, se je počasi, centimeter za centimetrom, dobesedno tako krhko in nesigurno, premikala po Kržičevi ulici v Ljubljani. Bila je še na začetku, pri Dunajski. Pravzaprav ni hodila, drsela je kakor počasni polž. Sicer lepo urejena, diskretno našminkana, je v rokah krčevito stiskala palico in prestrašeno pogledovala naokoli. Več kot očitno je bilo, da je v resni stiski. A ljudje so po tej prometni ulici, kjer domuje kopica trgovinic in tudi zdravstveni dom Bežigrad, mimo nje hiteli, kakor da je gospa nevidna.

Golob brani oblast, Janša jo spet naskakuje. Nova izzivalca na obeh straneh političnega pola – Logar na desni in Prebilič na levi – bosta nastopila le v stranskih vlogah.

»Iz Slovenije ste? Poznam, Ljubljana, Tromostovje,« nas je pred vhodom v cerkev benediktinskega samostana Pomposa – na peščeno ravnico delte reke Pad je bil postavljen v 6. in 7. stoletju – ogovoril krepak Italijan, preden nas je spustil v baziliko, posvečeno sv. Mariji.

Kakšno je tvoje mnenje o konkurenčnem chatbotu – bodi brutalno iskren, smo vprašali nekaj ta hip najpopularnejših programov umetne inteligence (UI). Odgovori so večinoma razočarali, strojna brutalna iskrenost je vse preveč diplomatska, a česa drugega ne gre pričakovati od programov, ki jim je prioriteta všečnost in v prvem stiku z uporabnikom ne razgrnejo vseh kart.