Janez Janša je danes dozorel, pravi njegov politični tovariš iz časov ZSMS Igor Bavčar. Ker je Janša z leti dozorel, postal politično modrejši, bo v četrto drugačen vladar – priča bomo njegovi najboljši verziji, je bilo razumeti Bavčarja.

Da se je na oblast vrnil nekakšen politični odrešenik, je očitno prepričan tudi Marjan Podobnik, še en politični veteran slovenske pomladi, ki iskreno upa in si želi, da bo to najboljša vlada. Tako Sloveniji, vladi kot opoziciji Podobnik podeljuje božji blagoslov in ob tem vzneseno kliče, naj misli, besede in dejanja vseh vodi sveti Duh.

Ko nastopi mandat nova vlada, so praviloma pričakovanja vedno zelo visoka. Tudi del političnega bontona je, da se novim oblastnikom zaželi uspešno delo, da jim opozicija da tistih sto dni miru.

Ko se vlada menja, je tudi mirna primopredaja poslov del politične kulture. Nobena oblast ni večna, vsaka štiri leta imamo volitve, to je eden glavnih stebrov demokratičnega sistema. Noben politik, tudi Janez Janša nikakor ni svetnik, kaj šele odrešenik. Je zgolj in samo politik, ki ga v prvi vrsti zanima oblast.

Imajo pa politiki, tako levi kot desni, radi vernike, da jim zvesto sledijo na njihovi poti, bolj kot pa ozaveščene državljane, ki ohranjajo do politike neko distanco in v zameno za podeljen glas na volitvah potem upravičeno pričakujejo, da bodo politiki na oblasti delali v skupno dobro, tisti v opoziciji pa jih pri tem nadzorovali. Pričakujejo tudi, da dana beseda nekaj velja, da izpolnjujejo obljube in jih ne prelamljajo.

Koliko načelnosti pa sploh še premore nova parlamentarna večina, ki se je oblikovala po zadnjih volitvah in nato sestavila vlado, je danes povsem legitimno vprašanje. Ne samo za Anžeta Logarja in Zorana Stevanovića, tudi za Janeza Janšo. Kaj vse so govorili in obljubljali pred volitvami in kaj vse potem po volitvah prelomili. Da je to kruta politična realnost, da je politika umetnost možnega, nas sedaj skušajo prepričati.

Beseda politika torej ne velja nič, ni vredna piškavega oreha, v brutalnem svetu politike očitno igrajo glavno vlogo samo še interesi. Sprenevedanja in laži so postali prava slovenska politična folklora.

V ozadju pa politično trgovanje, saj gre za oblast za vsako ceno. Nič koliko je bilo primerov, ko so si politične elite z obeh polov pod mizo razdelile interesne sfere. Na zunaj so bili na smrt skregani, pod mizo pa so veselo delili plen. Pri plenjenju javnega denarja se lahko najdejo še najhujši politični sovražniki.

Ni samo ljubljanski župan Janković politični mojster pri spuščanju ideološke megle, podobne prakse tudi Janši niso tuje. Samo še politično naivni se čudijo, da sta se Janša in Janković v času tretje Janševe vlade dobro ujela.

Kaj šele bo v tem mandatu, ko je Janša sklenil »kravjo kupčijo« z Zoranom Stevanovićem, da se je dokopal do oblasti. Vas še vedno preseneča, da je prvi »gazda« Republike Srbske Milorad Dodik pred volitvami pozval Srbe v Sloveniji, da volijo Janšo, in potem Janši, ko je bil z glasovi poslancev Resnice izvoljen za mandatarja, tudi javno čestital.

Spomnite se, koliko kapitala so »poslovneži« iz Dodikovega omrežja v zadnjih letih spravili »na varno« v Slovenijo, in to iz Republike Srbske, ki velja za največjo pralnico umazanega denarja na Balkanu.

Najbogatejši Dodikov tajkun Mladen Milanović Kaja pa je že več kot deset let lastnik Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) s koncesijo za vzdrževanje cest v prestolnici. Bodimo neposredni in politično nekorektni – Janša je sklenil politični pakt s Srbi, da je v četrto zakorakal v vladno palačo na Gregorčičevi.

Še preden je v četrtek v državnem zboru prisegla četrta Janševa vlada, so poslanci nove koalicije ob asistenci in z glasovi nadkoalicijske partnerice Resnica sprejeli razvpiti omnibus in še nekaj druge zakonodaje, ki dviguje veliko prahu in bo še predmet napovedanih referendumov.

»Ni popuščanja,« je ob prisegi na koncu pribil novi mandatar. Sicer ni čisto jasno, zakaj se je tako mudilo, da je morala biti vsa ta zakonodaja sprejeta še pred nastopom nove vlade, saj se ta ne bo mogla otresti odgovornosti, saj so zakone kot po tekočem traku potrjevali poslanci »koalicije 48«, ki so potem tudi izvolili mandatarja in nato potrdili še njegovo vlado.

Zoran Stevanović se je v zameno za položaj predsednika državnega zbora spremenil v politično marioneto Janeza Janše. Poznavalcem političnega dogajanja je kristalno jasno, da igro vodi Janša in ne Stevanović in da kontroverzni šef parlamenta gotovo ni preprečil, da Aleš Hojs ni spet postal minister za notranje zadeve.

Ta spin je bil namenjen volivcem Resnice, da so lažje požrli podporo njihovih poslancev ministrom četrte Janševe vlade. Janša Stevanovića očitno drži na povodcu tudi z rožljanjem s predčasnimi volitvami, kar je ponovil v zadnjem intervjuju na svoji strankarski televiziji.

Novi/stari premier si je na začetku mandata zaželel, da bi bila njegova četrta vlada dolgočasna. Volk si je ob tem še enkrat nadel ovčji kožuh. Najprej je v parlamentu zakuril z omnibus zakonodajo, spravil na noge sindikate in predstavnike leve civilne družbe, zdaj pa si pri vladanju želi miru, najbrž tudi medijskega.

Samo on namreč lahko reši in odreši Slovenijo, pravijo njegovi najbolj goreči podporniki. Na poti v drugo republiko zdaj ni čas za opozicijo, ne civilno družbo in ne referendume. Zdaj je čas za »odrešenika«.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.