Da so prav vsi(!) poslanci desnih opozicijskih strank SDS in NSI podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence!

Zakaj je Milan Kučan podprl Roberta Goloba in ne Vladimirja Prebiliča? Zakaj je sedanji premier dobil blagoslov »strica iz Murgel«, evropski poslanec, ki v teh dneh z novo stranko vstopa v slovensko politično areno, pa ne? Prebilič si je Kučanove podpore želel, jo tudi pričakoval, na koncu pa je na srečanju z nekdanjim predsednikom republike in partije ni dobil. Svoje razočaranje je nato prostodušno delil z javnostjo.

Stanje latentne državljanske vojne očitno koristi tudi Kučanu, ne samo Janši, pri čemer ima prvi predsednik prav, ko pravi, da je Janša že trikrat vodil državo in bi lahko pokopal žrtve povojnih pobojev, če bi hotel.

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Evropski poslanec Prebilič pogojuje in politično izsiljuje svoj vstop v nacionalno politiko – še posebej hrepeni po podpori prvega strica levice Milana Kučana.

Janez Janša je v soboto v Ormožu dobil nova štiri leta na 32 podlage, SDS pa je naredila nov korak v svoji politični evoluciji, iz politične sekte je prešla v politični kult. »Maršal Tvito« je tako postal večen, za množico svojih gorečih vernikov pravo politično božanstvo.

Zaradi referendumskega izida je lahko še najbolj zadovoljen Vladimir Prebilič, saj se mu, prosto po Matjažu Hanu, zdaj pa res odpira široka avtocesta na domačem političnem prizorišču.

Zoran Janković, prvi človek Železnic Dušan Mes, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, pa še kdo od pristojnih bi lahko šel na krajšo ekskurzijo v kako prometno urejeno evropsko mesto, vsaj na Dunaj ali pa v finsko prestolnico Helsinke, kamor v poletni sezoni leti trikrat na teden z brniškega letališča Finnair, da bi tam dobil kako idejo in se malo zamislil nad svojo nesposobnostjo.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič je sanjal, da se leto osorej po rdeči preprogi le sprehodi na funkcijo predsednika vlade. »Strici iz ozadja« slovenske levice so mu zgradili avtocesto do vladne palače na Gregorčičevi.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.

Z »vladavino« SBC prihaja slovenska verzija plutokracije, v kateri ima manjša skupina zelo bogatih ljudi posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

Morebitna vrnitev Antona Ropa v politiko bi lahko bilo tudi maščevanje Robertu Golobu, ker je v parlamentu propadel kot kandidat predsednice države Nataše Pirc Musar za funkcijo guvernerja Banke Slovenije.

Ukinili bomo ta zakon, ko pridemo na vlado. Tako vehementno Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, ob sprejemanju zakona o zdravstveni dejavnosti, hrbtenici zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba. Ko je pred tremi leti prišel na oblast, je Robert Golob ukinil skoraj vse, kar je sprejela tretja Janševa vlada.

Gregor Golobič v slovenski politiki, od koder je bil pred poldrugim desetletjem izgnan, ker je zamolčal svoj lastniški delež v Ultri, očitno še ni rekel zadnje besede.

Morebitna visoka zmaga SDS na prihodnjih volitvah Janši ne zagotavlja, da mu bo uspelo tudi sestaviti novo vlado, kaj šele oblikovati »ustavno koalicijo razuma«.

Donald Trump bi lahko na koncu pokopal še politično kariero Janeza Janše. Politik ne more sedeti na dveh stolih, v odločilnih trenutkih je treba izbrati stran. Ali si za Volodimirja Zelenskega ali za Donalda Trumpa, se danes vrti glavno vprašanje v svetu globalne politike, odgovor nanj pa lahko ima tudi močan vpliv na nacionalno, notranjo politiko.

Dobro leto pred parlamentarnimi volitvami smo priča političnemu spopadu na nož do zadnjega upokojenca. Po zadnjih podatkih pokojninskega zavoda (ZPIZ) je upokojencev več kot 647 tisoč, državljanov z volilno pravico na zadnjih volitvah v Evropski parlament pa je bilo 1.689.602. Samo primerjava teh dveh številk pove vse, zakaj se slovenski politiki tako grebejo za volilne glasove upokojencev.

Donald Trump je že v prvem mesecu v Beli hiši vrgel svet s tečajev, kaj šele bo do konca štiriletnega predsedniškega mandata. Trump je še pred začetkom pogajanj o končanju vojne v Ukrajini postavil na glavo vlogo rablja in žrtve.

Konec je. Trump že vlada, Janša še bo. Kontroverzni ekonomist, nekdanji minister Jože P. Damijan je prejšnji teden zbrane na pogovornem večeru ljubljanske SD dobesedno šokiral z najbolj »črno« politično napovedjo.