Avstralije ni brez Uluruja (Ayers Rock). Osamljenega monolita v samem rdečem centru v deželi tam spodaj. Poleg sydneyjske Opere najbolj prepoznavne ikone najmanjšega in najbolj odmaknjenega kontinenta. Pred dobrimi dvajsetimi leti samo kot fotografija na namizju mojega iMaca na delovnem mestu. Prav kičasta slika rdečega sonca, ki zahaja za sveto goro aboridžinov, v ozadju pa zvok didžiriduja. Tedaj samo sanje, ki pa so letos spomladi postale realnost.

Da želi Janša pobrati še zadnjih 20 evrov iz žepov večinoma upokojencev, ki zaradi majhnih pokojnin neprimerno slabše živijo kot nekdo, ki ima poslansko plačo, je po svoje zavržno.

Hobart, glavno mesto Tasmanije, najmanjše zvezne države Avstralije. Tam čisto spodaj, skoraj na koncu sveta. Tasmanija je 26. največji otok na svetu, po površini za tri Slovenije, a na njem prebival le nekaj več kot 571 tisoč prebivalcev, od tega 252 tisoč v Hobartu. Mesto podobne velikosti kot Ljubljana se razteguje na bregovih reke Derwent, njena sladka voda je tam že pomešana s slano prostranega Tasmanskega morja. Kuliso Hobarta pa v zaledju krasi mogočni Mount Wellington, v aboriginskem jeziku poimenovan kunanyi.

Politična predstava Anžeta Logarja poteka naprej. Za pravo dramo pri prvem dejanju ustanovitve Demokratov je poskrbel Dejan Kaloh, zaključni nastop tik pred prihodnjimi volitvami v državni zbor pa bi lahko pripadel Evi Irgl.

Ni res, kar pravi Ernest Petrič v intervjuju za Reporter, da nihče ni večen, tudi Janez Janša ne. Bog je večen in Janša je (politično) večen. Na slovenski desnici, ki jo je skoraj povsem okupiral predsednik SDS, se o tem ne dvomi. Nad vsakim, ki to versko-politično dogmo ne sprejema, je nemudoma izrečena fatva.

Kaj pomeni zmaga Donalda Trumpa za Slovenijo? Nič dobrega. Tudi za Evropo ne, če bo Trump v drugem predsedniškem mandatu uresničil vse tisto, kar je obljubljal v predvolilni kampanji.

Zadišalo je po Gregorju Golobiču. Da se eden najbolj vplivnih ljudi iz političnega zakulisja očitno želi še v drugo vrniti na odprto politično sceno. Kako velik je še vedno njegov vpliv in kam vse seže njegova dolga roka, se je pokazalo ob propadlem referendumu o JEK 2, ki ga je Golobič uspešno torpediral. Ne zgodi se ravno pogosto, da bi moral državni zbor z odlokom preklicati že razpisani posvetovalni referendum.

Slovenska politika je spet na najvišjih obratih. Medtem ko je Robert Golob z obiskom v Beli hiši spet odkrival Ameriko, se je doma država tresla do temeljev. Minule dni se je tako zdelo, da smo na pragu politične apokalipse. Bilo je pravo predinfarktno stanje za tiste s slabimi živci.

Na tožilki Blanki Žgajnar je odločitev, kaj bo naredila z ovadbo, ki jo je proti predsedniku vlade Robertu Golobu spisala policija. Lahko jo zavrže, vloži obtožnico ali zahteva še sodno preiskavo.

Ne samo Janši, tudi vse bolj vplivnemu omrežju podjetnikov ustreza, da gre Logar svojo pot. V njem vidijo upanje, da pride do zamenjave sedanje levičarske vlade, ki ogroža njihove interese.

Spoštovane bralke in bralci, ko je leta 2008 izšla prva številka Reporterja, je bil medijski svet povsem drugačen kot danes. Spletne strani največjih medijev so bile zgolj dodatek tiskanih izdaj. Družbena omrežja in video kanali so bila v povojih. Ni bilo ne pametnih telefonov ne 24-urnega novičarskega cikla, zaradi katerega bo informacija, objavljena danes, jutri že zastarela.

Dobičkonosni posli z javnim zdravstvom Tanji Frantar Zabret in Igorju Zabretu še naprej veselo cvetijo tudi pod vlado Roberta Goloba. V Reporterju smo že večkrat poročali o gradnji njunega luksuznega domovanja v naselju Rudnik pri Radomljah, ki ima kar 920 kvadratnih metrov bruto površine, pred pravo graščino pa je še zunanji bazen.

S prodajo podjetja francoskemu Triganoju leta 2017 so vodilni menedžerji Adrie Mobil in ACH s Sonjo Gole in Hermanom Rigelnikom na čelu prav nesramno obogateli. Tudi na račun delavcev Adrie Mobil, ki so kljub dobremu poslovanju vrsto let prejemali mizerne plače, svoje deleže v podjetju pa so bili primorani prodati vodilnim.

Komu je najbolj v interesu, da resor širitve EU na Balkan zasede »prava« komisarka? Seveda predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću.

Ko se bomo v Sloveniji začeli pogovarjati o vsebini, ne o tem, ali smo za ali proti Janši, bo tranzicija končana. Ne samo pogovarjati, tudi poslušati se bomo morali še naučiti. Poslušati tiste, ki imajo drugačno mnenje in dopustiti, da nas prepričajo z argumenti. Politično oz. ideološko izključevanje drugače mislečih zagotovo ni v duhu demokracije. Ni vse dobro, kar predlaga levica, in ni vse slabo, kar zagovarja desnica.

Z vselitvijo v predsedniške sobane sta zakonca Pirc Musar hitro začela izgubljati tla pod nogami. Naš vir iz predsedniške palače zagotavlja, da so na zahtevo nove predsednice takoj na začetku njenega mandata morali zamenjati zavese tako v njeni pisarni kot na hodniku.

Stranka Levica je na oblasti popolnoma odpovedala. Njihovi ministri z novo koordinatorico stranke so eden od drugega večja katastrofa. Asta Vrečko v javnih nastopih deluje vse bolj histerično, ministrstvo za kulturo pa je dobesedno v razsulu. Priča smo popolni nesposobnosti upravljanja zelo pomembnega resorja, kjer po politični liniji brezsramno zaposlujejo svoje kadre in delijo proračunski denar levičarskim aktivistom.

Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, o ambicijah in konfliktih predsednice države

Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem že drugo leto »kraljuje« v predsedniški palači - kako porablja davkoplačevalski denar?

Slovenska ljudska stranka je kot Trnuljčica, ki jo že deset let poskušajo obuditi od mrtvih. Stranke ni uspelo vrniti v parlament ne Francu Bogoviču, ne Marku Zidanšku in tudi ne Marjanu Podobniku, ki se je oktobra 2018 vrnil na politično prizorišče.