Vladimir Prebilič se je že videl na mestu predsednika vlade, da bi postal »nov obraz« slovenske levice na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Pričakoval je, da bo skupni mandatarski kandidat SD, Levice in Vesne. Da bo na levem polu zamenjal Roberta Goloba, ki bi z Gibanjem Svoboda, tako kot vsi »novi obrazi« in njihove instant politične stranke, po enem mandatu končal na smetišču slovenske politične zgodovine.

Prebilič je to pričakoval zaman, saj je Golobu kljub vsem političnim turbulencam v treh letih na oblasti nekako uspelo obdržati primat na levem političnem polu. Njegova politična preobrazba iz čistega političnega amaterja na začetku mandata do danes je več kot očitna. Da se je priučil obrti politike, priznava tudi sam, ko pravi, da zadnje čase manj govori, sploh pa manj obljublja in se rad pohvali s tem, kar je dobro.

Namesto glavne vloge, nekakšnega »frontmana« levice za parlamentarne volitve 2026, je Prebiliču na koncu pripadla stranska vloga nabiralca glasov politično neopredeljenih in razočaranih volivcev Gibanja Svoboda. S svojo novo stranko bo le »zlati prinašalec« dodatnih glasov, da bo Robert Golob lahko še enkrat sestavil koalicijo in prišel do drugega premierskega mandata. Prebiličeva nova stranka bo odgovor na Demokrate Anžeta Logarja, ki nastopa v podobni vlogi, le da je on »zlati prinašalec« za Janeza Janšo. Da večnemu in nenadomestljivemu predsedniku SDS prinaša dodatne glasove, da bi ta lahko še v četrto vkorakal v vladno palačo na Gregorčičevi.

Zdaj mora samo še Janez Škrabec, ki je to politično predstavo za javnost organiziral, izstaviti svoj račun.

Ker po obstoječem proporcionalnem volilnem sistemu zmagovalec volitev pri nas sam ne more sestaviti vlade, mora oblikovati koalicijo in v državnem zboru zbrati najmanj 46 poslanskih glasov. Teoretično so možne štiri opcije: leva ali desna koalicija ter velika ali mala koalicija (tretji blok). Če se ne izide nobena od teh, je mogoča tudi manjšinska vlada, zaradi pat položaja, ko nihče ne more sestaviti vlade, pa se lahko razpišejo tudi predčasne volitve. V zadnjih 35 letih parlamentarne demokracije smo imeli le leve ali pa desne vlade, ni bilo pa velikih koalicij, prav tako ne vlad t. i. tretjega bloka.

Pri veliki koaliciji vlado sestavita največji stranki z obeh nasprotnih polov, pri mali pa vse ostale stranke razen prvih dveh iz enega in drugega tabora. Seveda pod pogojem, da imajo manjše stranke skupaj najmanj 46 glasov. Tudi koalicije, ki jih je v devetdesetih in na začetku tretjega tisočletja sestavljal Janez Drnovšek, niso bile velike, saj v njej desne stranke niso bile enakopraven partner. Tako SDSS kot SKD in SLS so bile napram levim strankam vedno v manjšini. Podobno kot Desus ali SMC v vladah Janeza Janše.

Čeprav je danes praktično nemogoče napovedati volilne rezultate, pa je že bolj ali manj jasno, da se bo volilno telo spet razklalo na polovico in da bo v samem fotofinišu volilne kampanje splet odločilna mobilizacija volilnega telesa. Priča bomo reprizi dvoboja med Golobom in Janšo, le da bosta tokrat v zamenjanih vlogah kot leta 2022. Takrat je Janša branil oblast, zdaj jo bo pa Golob. Če bo slednjemu na koncu res uspelo sestaviti koalicijo, bo po Janezu Drnovšku prvi premier, ki mu bo uspelo osvojiti drugi zaporedni mandat.

Zaradi politične polarizacije sta po volitvah najverjetnejši le (pretežno) leva ali pa (pretežno) desna koalicija. Tega, da bi Janša še v četrto sestavljal vlado, ni mogoče izključiti, čeprav predsednik največje opozicijske stranke v zadnjem času daje izjave, kot da mu je to vseeno – češ, bomo pa še nekoliko počakali, da se leva stran do konca razgradi sama. Potem pa bo končno zasijalo rumeno sonce na modrem nebu in bo nastopil čas za ustavno koalicijo razuma.

Zakaj je torej Milan Kučan podprl Goloba in ne Prebiliča? Najbrž ne samo na prigovarjanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je eden glavnih političnih zaveznikov aktualnega premierja. Kučan, katerega mnenje med levimi volivci še vedno največ šteje (zaradi njegove javne podpore je zadnja tri leta v predsedniški palači Nataša Pirc Musar), se je najprej izrekel proti nadaljnjemu političnemu drobljenju levega pola, nato pa se je minuli teden posedel še v prvo vrsto na Škrabčevi domačiji v Ribnici, kjer je premier Robert Golob odgovarjal na vprašanja novinarja TV Idea iz Murske Sobote Marjana Dore. Politični blagoslov »strica iz Murgel« za volitve 2026 je bil tako podeljen.

Kučan je očitno ocenil, da predstavlja Golob manjše tveganje od Prebiliča pred tem, da se Janša prihodnje leto vrne na oblast. Zdaj mora samo še Janez Škrabec, ki je to politično predstavo za javnost organiziral, izstaviti svoj račun.