Še nobenemu premierju v zadnjih dvajsetih letih ni uspelo vladati dva mandata zaporedoma. Ni uspelo to, kar je v devetdesetih Janezu Drnovšku. Robert Golob je prvo leto že zapravil, pred njim so še tri. Ponovitev mandata, ki ga napoveduje, pa je zelo vprašljiva. Če v preostanku mandata ne bo speljana vsaj zdravstvena reforma, bo premier Golob moral v vladni palači prepustiti prestol nekomu drugemu.

Včasih je potrebno bobu reči bob. Logarjeva Platforma sodelovanja je v resnici Janševa platforma sprenevedanja. Speči politični projekt, ki se bo najverjetneje pred prihodnjimi volitvami prelevil v politično stranko.

Obstajata samo dva spola, na družbenih omrežjih sporoča podmladek Janševe SDS. Obstajajo tudi nutrije, invazivna vrsta glodavcev, ki jih pred iztrebljanjem v Ljubljani skuša obvarovati Tina Gaber, partnerica predsednika vlade Roberta Goloba. Kočevske medvede, ki so se podobno kot nutrije preveč namnožili, so že postrelili, zdaj bodo prišle na vrsto še »mega podgane«, da jih polovijo in predelajo v pasjo hrano.

Pred 15. leti, 19. maja 2008, ni bil navadni ponedeljek. Na ta dan je s tiskarskih strojev prišla prva številka novega tedenskega magazina Reporter. Obrnilo se je eno leto, nato pet, pa deset, leta 2023 jih štejemo že 15.

V Sloveniji se preveč ukvarjamo s preteklostjo in premalo s prihodnostjo. Preveč s tem, kaj je bilo kot s tem, kaj je in kaj bo. Vsakoletno pogrevanje zgodovinskih travm v politične namene vedno znova pripelje v slepo ulico. Naslednje leto pa spet ponovimo vajo.

Nič novega, iz leta v leto samo še slabše. Pokojni dr. France Bučar ni imel prav, ko je ob konstituiranju prvega demokratičnega parlamenta razglasil konec državljanske vojne. Latentna državljanska vojna več kot tri desetletja v Sloveniji še kar traja.

Pomlad 2026. Relativna zmagovalka parlamentarnih volitev je spet SDS. Novo koalicijo sestavlja predsednik najmočnejše stranke Anže Logar. »Novemu obrazu« slovenske desnice je uspel veliki met. Da je desnica ponovno prišla na oblast, gredo velike zasluge tudi Janezu Janši, ki se je po treh desetletjih umaknil z vrha SDS in tako omogočil svojemu nasledniku, da je stranko tako programsko kot kadrovsko prevetril in jo pomaknil nazaj proti desni sredini.

Leto dni po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda smo na začetku. Za Robertom Golobom je leto izgubljenih priložnosti. Od obljub in napovedanih reform je nastala velika zmeda. Za naprej naj bi bilo drugače. Napovedujejo spremembo v komuniciranju. Menda ne bodo več obljubljali, od zdaj naprej jim bodo ljudje hvaležni za rezultate. Čakamo. Do naslednjih volitev so še tri leta. Jih bo Golob dočakal na mestu predsednika vlade? Če ne bo rezultatov, tudi zamenjava premierja ni izključena.

Radikalizirala se je politika, radikalizirali so se mediji. Do najmočnejših zvočnikov prihajajo skrajneži z enega in drugega političnega pola. Kar je bilo še pred časom abnormalno, je postalo normalno. Levičarski medijski aktivisti so dobili resno konkurenco v desničarskih. Na RTV Slovenija zadnje leto divja prava državljanska vojna v malem, ki jo je v svoji basni Vojna z mediji napovedal prejšnji premier. Janšisti bijejo bitko s komunajzarji. Popravljajo krivice za nazaj, odpirajo prostor. Hvalijo se, da je nacionalka danes bolj pluralna. Da ni več črnih list, da do besede zdaj pridejo tudi tisti, ki so imeli na Kolodvorski zaprta vrata. Televizija je že okupirana, radio še ne.

Ni vse, kar pove leva stran, suho zlato, niti ni vse, kar pove desna stran, slabo. To modro misel je v intervjuju za Reporter izrekel Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Hana je abecedo v politiki naučil Miran Potrč, minuli teden preminuli legendarni poslanec Socialnih demokratov. Največji gospod med tovariši in največji tovariš med gospodi, kot so ob njegovi smrti zapisali v SD.

Anžetu Logarju se očitno ne mudi. Minili so že štirje meseci, odkar je po porazu v drugem krogu volitev za predsednika republike javnosti sporočil, da »smo danes na začetku nečesa velikega« in da »ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo«. Nič se še ni zgodilo in najbrž se nekaj časa še ne bo. Logar se redkokdaj oglasi, pove svoje mnenje tako v državnem zboru kot v medijih. Bolj kot je tiho, več špekulacij se napleta, kako bo unovčil svoj politični kapital. Konec januarja je sporočil le, da bo do poletja oblikoval nekakšno platformo sodelovanja z najširšim mogočim spektrom sogovornikov, kjer naj bi razpravljali o ključnih temah razvojne narave.

Ni prav nič nenavadno, da upada tako podpora vladi kot največji koalicijski stranki – Gibanju Svoboda. Tudi Robert Golob ni najbolj priljubljen slovenski politik, to ni niti nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Presenetljivo pa je, da na prvem klinu javnomnenjskih lestvic zadnja dva meseca kraljuje na predsedniških volitvah poraženi poslanec in predsednik sveta SDS Anže Logar.

Se danes še kdo spomni Zdravka Počivalška? Najprej ministra za gospodarstvo v vladi Mira Cerarja, ki je bil na isti funkciji tudi pri Marjanu Šarcu in v tretji vladi Janeza Janše. Pred vstopom v politiko je Počivalšek veljal za uspešnega direktorja Term Olimia, v domačih krajih na Kozjanskem je bil znan po vzdevku »bademeister«.

Lahko Janez Janša še v četrto postane predsednik vlade? Vprašanje, ki se zastavlja mnogim ob zadnjih turbulencah v državi, ko je na plano udarilo nezadovoljstvo različnih družbenih skupin: zdravnikov, šolnikov, poklicnih gasilcev, upokojencev …

V zakulisju leve politične scene od dobljenih referendumov naprej proti vladi Roberta Goloba divja totalna vojna. Nezadovoljstvo nekaterih vplivnih politikov in interesnih skupin levo od sredine je že mesece pred tem brbotalo pod pokrovom, a so taktično počakali, da so šle vse volitve in referendumi mimo, nato pa z vso silovitostjo udarilo na plano.

Janez Zemljarič je odšel, mafija v slovenskem javnem zdravstvu ostaja. Tri desetletja samostojne države nerešljivi gordijski vozel javnega zdravstva zdaj skuša presekati minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Hitro je spoznal, da si zdravstvene reforme pravzaprav nihče ne želi, ker stanje vsem ustreza.

Vsakič, ko se zamenja oblast, se na Reporterjevi lestvici vplivnih Slovencev zamenja dobra tretjina imen, tokrat jih je kar 37. Kaj to v resnici pove? Da ima politika še vedno zelo zelo velik vpliv v družbi.

Marsikomu, ki pride na oblast, se hitro zvrti. Robert Golob ni nobena izjema. V politiki sicer ni novinec, a mesto predsednika vlade je neprimerljivo z mestom državnega sekretarja. S funkcijo, ki jo je opravljal dobro leto pred več kot dvema desetletjema v vladi Janeza Drnovška. Tudi direktorski položaj v državnem gospodarstvu, na Genu-I, je nekaj povsem drugega od vodenja izvršilne veje oblasti.

Supervolilno leto gre h koncu, za nami so že vse volitve, država pa je še naprej na najvišjih političnih obratih. Po treh dobljenih referendumih je silovito počilo v vladi, ogenj med premierjem Robertom Golobom in notranjo ministrico Tatjano Bobnar pa je tlel že dlje časa. Tako glasnemu obračunavanju med vladajočimi na odprti politični sceni že dolgo nismo bili priča. V javnem spopadu je na koncu pričakovano kratko potegnila ministrica, ki je izgubila zaupanje predsednika vlade, a tudi ta iz konflikta gotovo ne bo odšel nepoškodovan.

Če ne bi bilo Janše, bi si ga morali na levici izmisliti. Prav on je tisti, ki najbolj mobilizira volilno telo levo od sredine. Dokler bo Janša, bo zmagovala levica in bila po novih obrazih na oblasti.