Bilo je 29. novembra 2017, nekaj minut čez poldne, ko sva se z Janezom Janšo na mojo pobudo zadnjič srečala na štiri oči. Ko sem se usedel za mizo nasproti Janše v njegovi pisarni na sedežu stranke na Trstenjakovi, sem takoj začutil, da se pogovor ne bo dobro končal.

Vsako delo je častno in si zasluži dostojno plačilo; tako delo čistilke kot predsednika vlade. Predsednik vlade Robert Golob je za maj prejel 6531,38 evra bruto plače. Še nekoliko nižji plači sta imela njegova predhodnika Janez Janša in Marjan Šarec ter vsi drugi predsedniki vlad v zgodovini samostojne Slovenije.

Neprecenljivo. Sindikati pozivajo levosredinsko slovensko vlado k spoštovanju socialnega dialoga! V parlamentarno proceduro je vlada poslala s socialnimi partnerji neusklajen predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Radi bi, da bi bil premier Robert Golob njihova marioneta. Da bi ga čim bolj osamili in z njim manipulirali. Tako kot so pred desetimi leti z Mirom Cerarjem. V Sloveniji poleg uradne oblasti obstaja še vzporedna. Neizkušeni politiki, novi obrazi, so njihov glavni plen.

Nova številka Reporter Magazina na stotih straneh prinaša veliko zanimivega branja. Naslovna zgodba je posvečena nekdanjemu predsedniku republike in vlade Janezu Drnovšku, ki je umrl pred 15. leti. Skladateljica Nana Forte v intervjuju pravi, da se zaradi tega, ker so ljudje izvedeli, da je Drnovškova hči, ni prav nič spremenila. Daljši intervju smo opravili tudi s trenutno najboljšim slovenskim alpskim smučarjem Žanom Kranjcem, objavljamo pa tudi obširen dosje serijskega morilca Metoda Trobca. V novem Magazinu tudi zanimivi reportaži in Turčije in Bangkoka - velikega azijskega dragulja, ki se ponoči spremeni v mesto greha. Sledi pogovor z nekdanju ljubljansko županjo Viko Potočnik, ki se je po upokojitvi predala kulturi. V poletni izdaji Reporter Magazina pa še kopica drugih zgodb.

Gladka izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov nedvomno daje veter v jadra vladajoči koaliciji. Zunanji ministrici Tanji Fajon je uspel veliki met, ki bo utrdil njen položaj tudi na notranjepolitični sceni. Če bi se zgodba v New Yorku odvrtela drugače, bi Fajonova danes že bila politično truplo. Ne samo pod velikanskim udarom opozicije, bilo bi samo še vprašanje časa, kdaj bi odšla z mesta predsednice Socialnih demokratov, kjer se ji zadnje mesece trese stolček. Ob prvi rekonstrukciji vlade pa bi Slovenija najbrž dobila tudi novega zunanjega ministra.

V zadnji Tarči TV Slovenija se je nekdanji minister za zdravstvo Dušan Keber debelo zlagal, da se je lahko proglasil za velikega borca proti korupciji v javnem zdravstvu. Keber si je lažnivo pripisal razkritje prve večje korupcijske afere v javnem zdravstvu, razvpitega nakupa operacijskim miz v UKC Ljubljana pred natanko dvajsetimi leti. Resnica pa je povsem drugačna. Afera je bila dejansko razkrita v reviji Mag, preiskovano zgodbo pa je napisal avtor teh vrstic. Afere tako ni razkril tedanji minister Dušan Keber pač pa preiskovalni novinar revije Mag Silvester Šurla. Ob razkritju afere se je Keber debelo sprenevedal, da je bil zaveden, saj je prav njegovo ministrstvo prižgalo zeleno luč spornemu poslu.

Še nobenemu premierju v zadnjih dvajsetih letih ni uspelo vladati dva mandata zaporedoma. Ni uspelo to, kar je v devetdesetih Janezu Drnovšku. Robert Golob je prvo leto že zapravil, pred njim so še tri. Ponovitev mandata, ki ga napoveduje, pa je zelo vprašljiva. Če v preostanku mandata ne bo speljana vsaj zdravstvena reforma, bo premier Golob moral v vladni palači prepustiti prestol nekomu drugemu.

Včasih je potrebno bobu reči bob. Logarjeva Platforma sodelovanja je v resnici Janševa platforma sprenevedanja. Speči politični projekt, ki se bo najverjetneje pred prihodnjimi volitvami prelevil v politično stranko.

Obstajata samo dva spola, na družbenih omrežjih sporoča podmladek Janševe SDS. Obstajajo tudi nutrije, invazivna vrsta glodavcev, ki jih pred iztrebljanjem v Ljubljani skuša obvarovati Tina Gaber, partnerica predsednika vlade Roberta Goloba. Kočevske medvede, ki so se podobno kot nutrije preveč namnožili, so že postrelili, zdaj bodo prišle na vrsto še »mega podgane«, da jih polovijo in predelajo v pasjo hrano.

Pred 15. leti, 19. maja 2008, ni bil navadni ponedeljek. Na ta dan je s tiskarskih strojev prišla prva številka novega tedenskega magazina Reporter. Obrnilo se je eno leto, nato pet, pa deset, leta 2023 jih štejemo že 15.

V Sloveniji se preveč ukvarjamo s preteklostjo in premalo s prihodnostjo. Preveč s tem, kaj je bilo kot s tem, kaj je in kaj bo. Vsakoletno pogrevanje zgodovinskih travm v politične namene vedno znova pripelje v slepo ulico. Naslednje leto pa spet ponovimo vajo.

Nič novega, iz leta v leto samo še slabše. Pokojni dr. France Bučar ni imel prav, ko je ob konstituiranju prvega demokratičnega parlamenta razglasil konec državljanske vojne. Latentna državljanska vojna več kot tri desetletja v Sloveniji še kar traja.

Pomlad 2026. Relativna zmagovalka parlamentarnih volitev je spet SDS. Novo koalicijo sestavlja predsednik najmočnejše stranke Anže Logar. »Novemu obrazu« slovenske desnice je uspel veliki met. Da je desnica ponovno prišla na oblast, gredo velike zasluge tudi Janezu Janši, ki se je po treh desetletjih umaknil z vrha SDS in tako omogočil svojemu nasledniku, da je stranko tako programsko kot kadrovsko prevetril in jo pomaknil nazaj proti desni sredini.

Leto dni po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda smo na začetku. Za Robertom Golobom je leto izgubljenih priložnosti. Od obljub in napovedanih reform je nastala velika zmeda. Za naprej naj bi bilo drugače. Napovedujejo spremembo v komuniciranju. Menda ne bodo več obljubljali, od zdaj naprej jim bodo ljudje hvaležni za rezultate. Čakamo. Do naslednjih volitev so še tri leta. Jih bo Golob dočakal na mestu predsednika vlade? Če ne bo rezultatov, tudi zamenjava premierja ni izključena.

Radikalizirala se je politika, radikalizirali so se mediji. Do najmočnejših zvočnikov prihajajo skrajneži z enega in drugega političnega pola. Kar je bilo še pred časom abnormalno, je postalo normalno. Levičarski medijski aktivisti so dobili resno konkurenco v desničarskih. Na RTV Slovenija zadnje leto divja prava državljanska vojna v malem, ki jo je v svoji basni Vojna z mediji napovedal prejšnji premier. Janšisti bijejo bitko s komunajzarji. Popravljajo krivice za nazaj, odpirajo prostor. Hvalijo se, da je nacionalka danes bolj pluralna. Da ni več črnih list, da do besede zdaj pridejo tudi tisti, ki so imeli na Kolodvorski zaprta vrata. Televizija je že okupirana, radio še ne.

Ni vse, kar pove leva stran, suho zlato, niti ni vse, kar pove desna stran, slabo. To modro misel je v intervjuju za Reporter izrekel Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Hana je abecedo v politiki naučil Miran Potrč, minuli teden preminuli legendarni poslanec Socialnih demokratov. Največji gospod med tovariši in največji tovariš med gospodi, kot so ob njegovi smrti zapisali v SD.

Anžetu Logarju se očitno ne mudi. Minili so že štirje meseci, odkar je po porazu v drugem krogu volitev za predsednika republike javnosti sporočil, da »smo danes na začetku nečesa velikega« in da »ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo«. Nič se še ni zgodilo in najbrž se nekaj časa še ne bo. Logar se redkokdaj oglasi, pove svoje mnenje tako v državnem zboru kot v medijih. Bolj kot je tiho, več špekulacij se napleta, kako bo unovčil svoj politični kapital. Konec januarja je sporočil le, da bo do poletja oblikoval nekakšno platformo sodelovanja z najširšim mogočim spektrom sogovornikov, kjer naj bi razpravljali o ključnih temah razvojne narave.

Ni prav nič nenavadno, da upada tako podpora vladi kot največji koalicijski stranki – Gibanju Svoboda. Tudi Robert Golob ni najbolj priljubljen slovenski politik, to ni niti nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Presenetljivo pa je, da na prvem klinu javnomnenjskih lestvic zadnja dva meseca kraljuje na predsedniških volitvah poraženi poslanec in predsednik sveta SDS Anže Logar.

Se danes še kdo spomni Zdravka Počivalška? Najprej ministra za gospodarstvo v vladi Mira Cerarja, ki je bil na isti funkciji tudi pri Marjanu Šarcu in v tretji vladi Janeza Janše. Pred vstopom v politiko je Počivalšek veljal za uspešnega direktorja Term Olimia, v domačih krajih na Kozjanskem je bil znan po vzdevku »bademeister«.