Sanjal je, da je iz volilne kampanje izšel kot veliki zmagovalec, in to skoraj brez prask. V zameno, da se je iz dobro plačane službe v Bruslju žrtvoval, da Janša ne pride ponovno na oblast, so mu na levosredinskem polu uredili tudi za pakt o nenapadanju. Spomladi 2025 so bile dovoljene sanje, potem pa je prišel nov dan.

Začelo se je zares, ko je prvi predsednik republike Slovenije in predzadnji predsednik Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Milan Kučan urbi et orbi oznanil, da Vladimir Prebilič ni novi obraz. Nekaj dni zatem je bil že prvi resen zaplet. Dokler bo on predsednik, SD ne bo podprla Prebiliča kot kandidata za mandatarja, se je na Prebiličeve nakane odločno odzval Matjaž Han.

Ob tem pa še slikovito pribil, da mu avtoceste, po kateri se bo njihov nekdanji član lagodno popeljal v vladno palačo, že ne bodo zgradili. Da so se narobe razumeli, saj ni pričakoval, da bi mu kdorkoli iz strank zdaj vladajoče koalicije delal kakšno avtocesto, je Hanu hitel odgovarjati Prebilič. Nato pa v isti sapi dodal, da še ni opustil ideje, da bi bil kandidat za mandatarja.

Zamenjati Roberta Goloba in postati kandidat leve sredine za mandatarja, to je cilj Vladimirja Prebiliča.

Prebilič je kar precej časa tipal politično temperaturo, nato pa tik pred prvomajskimi prazniki odvrgel rokavice, ker več kot očitno pri strankah sedanje koalicije ni bilo posluha za njegovo politično pogojevanje. Da ga okoliščine prepričujejo, da se odloči za prestop iz evropske v državno politiko, saj po njegovem aktualna politična ponudba ni kos izzivom, ki nas pestijo doma in po svetu, smo iz njegovih ust slišali že sredi marca, minuli teden pa je bil že bolj neposreden. 

Da ga skrbi, da trenutna vlada ni uspešna pri obvladovanju notranjih in zunanjih izzivov, da njena neoperativnost na široko odpira vrata Janši, da se vrne na oblast, da potrebujemo umirjeno vodenje levosredinske politike, da bi se morali manj pogovarjati o ideologiji, več pa o vsebini, ki da jo po njegovem nihče ne obravnava, je razlagal v pogovoru za Večer. In še enkrat javno ponovil svojo željo, da bi na levosredinskem polju dosegli konsenz o nenapadanju: »Če se bomo med seboj pobili, bomo samo doprinesli k neizbežnemu. Ne želim biti dodaten problem, temveč rešitev.« 

Samo preboj v parlament bo zanj premalo, moramo meriti višje, se je pridušal: »Glede na izzive bo verjetno treba iskati rešitev, ki bo širša od Vesne … Treba bo razmišljati o novi zgodbi, ki pa lahko vključuje druge zgodbe… Če bomo sposobni generirati pozitivno energijo in mobilizirati volivce, da dosežemo kaj več, je smiselno, da se vrnem v Slovenijo, sicer pa je bolje, da ostanem v Bruslju.«

Bolj kot je Prebilič vse to razpredal po medijih, več je bilo slabe volje v strankah levo od sredine, pri čemer je sam s sabo prihajal v nasprotje. Po eni strani si želi konsenz o nenapadanju, po drugi pa sam javno obračunava z vlado, da je neuspešna, neoperativna in da se ukvarja bolj z ideologijo kot vsebino. Vse te njegove puščice zdaj, ko je vlada vendarle zagnala reformne ukrepe v zdravstvu, napoveduje pokojninsko reformo in pospešuje stanovanjsko gradnjo, letijo tako na premierja kot njegove ministre. 

Prebilič se ponuja za mesijo, hkrati pa se obnaša kot užaljena nevesta. Če ne bodo sprejeli njegovih pogojev, zagotovila o nenapadanju, potem se on te igre že ne gre, daje vedeti še pred svojo dokončno odločitvijo o nastopu na prihodnjih volitvah v državni zbor. Seveda pa to niso le njegove kaprice, »operacija Prebilič« ima brez dvoma globje politično ozadje. 

Pogovori s somišljeniki in morebitnimi političnimi sopotniki že potekajo, je razkril že pred časom. Najbrž pa jih ne vodi sam, gotovo gre za širše politično omrežje, ki je v zadnjih petnajstih letih tako ali drugače sodelovalo pri lansiranju več »novih obrazov« in njihovih instant političnih strank za en mandat. Zamenjati Roberta Goloba in postati kandidat leve sredine za mandatarja, to je Prebiličev cilj.

Da se Robert Golob Vladimirju Prebiliču že ne namerava kar tako prostovoljno umakniti, saj računa na drugi mandat, je tudi že nekaj časa jasno. Gibanje Svoboda v javnomnenjskih raziskavah ohranja drugo mesto in primat na polju levo od sredine, česar denimo SMC Mira Cerarja v mandatu 2014–2018 ni uspelo. Politično nepredvidljivi in po svoje muhasti Golob še zdaleč ni politično truplo in v nasprotju z Marjanom Šarcem ne misli vreči puške v koruzo, saj računa na še dodatne glasove tistih levosredinskih volivcev, ki se na koncu odločijo za taktično glasovanje; podelijo svoj glas favoritu, ki lahko premaga ali najbolj ogrozi Janševo SDS.

Na kaj pa lahko računa Vladimir Prebilič? Na specializirano državno tožilstvo in KPK, ki bi z vložitvijo obtožnega predloga ali ugotovitve kršitve integritete v mesecih pred volitvami močno politično obremenilo Roberta Goloba, in s tem Prebiliču na široko odprlo avtocesto levo od sredine, kar pa še ne bo zagotovilo, da ga bo na koncu tudi pripeljala v vladno palačo.