Janša na to vprašanje še vedno ni jasno odgovoril, namesto tega nekaj motovili, bil bi še naprej na strani napadene Ukrajine, a se ne bi rad zameril svojemu največjemu političnemu idolu na drugi strani Atlantika.
Še preden se je zgodil tisti usodni petek 28. februarja, ko je Donald Trump v Ovalni pisarni pred kamerami poniževal Zelenskega in ga na koncu vrgel iz Bele hiše, je Janša na shodu Ruparjevih upokojencev govoril o vetru sprememb, ki z novo ameriško administracijo prihaja z zahoda. Samo ujeti ga je potrebno v jadra, in do političnih sprememb bo naslednjo leto prišlo tudi v Sloveniji, je bilo razumeti liderja slovenske opozicije.
Janša se je še enkrat krepko uštel v svojih notranjepolitičnih kalkulacijah. Namesto blagodejnega vetra sprememb je Trump že v prvem mesecu drugega mandata sprožil pravi tornado globalnih dimenzij in dobesedno vrgel svet s tečajev.
Združene države Amerike pod Trumpovim vodstvom niso izdale samo Ukrajine, izdale so tudi Evropo. Skoraj vse svoje dosedanje politične prijatelje, vključno s sosednjo Kanado. Po škandalozni predstavi za svetovno javnost ob obisku Zelenskega v Beli hiši ni več nobenega dvoma, da se je slovenski zet spajdašil s kremeljskim samodržcem Vladimirjem Putinom, novodobnim Hitlerjem in Stalinom v eni podobi, ki s svojimi megalomanskimi načrti po obnovi sovjetskega imperija pomeni največjo nevarnost za Evropo.
Še preden so se v resnici začela pogajanja o koncu vojne v Ukrajini, je Trumpova administracija pristala skoraj na vse glavne Putinove pogoje. Vključno z demonizacijo Zelenskega kot diktatorja.
Svet je dobesedno obnemel, ko je preko malih ekranov v živo spremljal zasedo, ki sta jo Zelenskemu v Beli hiši pripravila Trump in njegov podpredsednik J. D. Vance, pri čemer se je ta v primerjavi z gospodarjem Bele hiše razgalil še v mnogo hujši podobi brezobraznega političnega primitivca. Dobesedno čez noč se je porušil svet, ki smo ga poznali od druge svetovne vojne naprej, na globalnem zemljevidu pa so se izrisala nova razmerja med glavnimi igralci.
S tretjo svetovno vojno se ne igra Volodimir Zelenski, kar je med ploho očitkov nedavno poslušal v Beli hiši, s tretjo svetovno vojno se v resnici igra Donald Trump.
Kaj je v resnici zadaj za to vratolomno Trumpovo politiko, se sprašujejo danes mnogi, a odgovora o nekakšnem »masterplanu«, ki naj bi ga imel v predalu predsednik ZDA, ne najdejo. Morda pa izdelanega načrta sploh ni in je vse to, kar prihaja iz Trumpovih ust, ena sama improvizacija. Napenjanje mišic, namesto diplomacije brutalno bizniserstvo, z drugo besedo politično mafijaštvo. Ob vseh teh šokterapijah pa še veliko političnega naslajanja.
Kanada se je Trumpu zaradi carin in žaljivk, da postanejo 51. zvezna država ZDA, že postavila po robu, enako bi morala storiti Evropska unija. V Evropi po novem ne moremo več računati na prijatelje iz Amerike, za svojo varnost bomo morali poskrbeti sami. Tudi za varnost Ukrajine, ki so jo ZDA pustile na cedilu. Če pade Ukrajina, bo šel »ruski medved« naprej, najprej bo pod udarom Moldavija, baltske države …
V Vzhodni Evropi se še dobro spomnijo, do kod je segala železna zavesa, še Nemčijo so razdelili na dva dela, da je po t. i. Nemški demokratični republiki na vzhodu do padca berlinskega zidu gazil ruski škorenj. V primerjavi z Balti, Poljaki, Čehi, Slovaki … tega zgodovinskega spomina nimamo pri nas, saj se je Josip Broz Tito že leta 1948 (informbiro) sprl s Stalinom.
Boj se Rusov, bi lahko danes ponovili akrostih pokojnega urednika časopisa Delo, tudi dopisnika iz Moskve, Tita Doberška. A tudi na to so nekatere staroste slovenske politike gladko pozabile in danes trobijo o »miru« v isti rog z Donaldom Trumpom ali pa Slovencem solijo pamet o svetovni realpolitiki.
Nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk sta se tako znašala na istem vlaku kot madžarski avtokrat Viktor Orban, največji trojanski konj Vladimirja Putina v EU, ki je na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta nasprotoval nadaljnji vojaški podpori Kijevu. Türk je s svojimi izjavami, da je Ukrajina vojno dejansko že izgubila in da v svetu vlada strateški trikotnik ZDA, Kitajska, Rusija, v resnici pljunil na svojo dolgoletno diplomatsko kariero v OZN.
Zavzemanje za mir za vsako ceno v Ukrajini, kar počne Trump, lahko pomeni tudi brezpogojno kapitulacijo. Vse to očitno na račun novega poglavja v Trumpovi politični agendi, vojne napovedi Kitajski, ki jo imajo ZDA za svojega največjega nasprotnika. Nedavna izjava Trumpovega obrambnega ministra Peta Hegsetha, da so ZDA pripravljene na vsakršno vojno s Kitajsko, da mora biti vsak, ki si želi miru, pripravljen na vojno, deluje prav strašljivo.
S tretjo svetovno vojno se ne igra Volodimir Zelenski, kar je med ploho očitkov nedavno poslušal v Beli hiši, s tretjo svetovno vojno se v resnici igra Donald Trump.
