V Butalah bodo izstopili iz Nata, Janša pa pri tem drži štango

Zadnja dva tedna me ni bilo v Sloveniji. Tam daleč zgoraj na severu vse do Nordkappa sem bolj površno sledil slovenskim notranjepolitičnim zdraham. Na srečo na potovanju tudi nisem naletel niti na enega Slovenca, ki bi mi težil s Kučanom in Janšo. Sem pa tja je priletel kak SMS, kaj se dogaja v naši ljubi domovini. Že v začetku tedna tudi prve neuradne informacije, da naj bi poslanci Janševe SDS podprli predlog Levice o razpisu referenduma o povišanju obrambnih izdatkov, kar je mejilo na znanstveno fantastiko.

Bil sem ravno na vlaku iz Rovanijemija proti Helsinkom, ko sem se iz Nordkappa vračal nazaj po finski strani, ko me je doletela novica, da so v Butalah predlog Levice pomagali izglasovati tudi vsi poslanci SD, SDS in NSI, pa še Logarjev oz. prej Golobov Tine Novak in še dva prosta strelca iz leve in desne: Mojca Šetinc Pašek in Dejan Kaloh. Da se je v parlamentu oblikovala velika rdeče-črna koalicija proti Golobu, ki ji je uspelo zbrati večino, 46 poslanskih glasov.

V vzporedni vrsti na vlaku iz severa Finske, ki je skupaj s Švedsko po Putinovi agresiji na Ukrajino vstopila v Nato, sta mi šla že pošteno na živce dva sopotnika, ki sta več kot dve uri nabijala o nogometu. Nek upokojeni športni funkcionar angleškega nogometnega kluba Chelsea in znani finski DJ Tiki, tudi bivši nogometaš enega od klubov v finski ligi. Beseda je nanesla tudi na politiko, kako je Fince strah, da bi jih iz vzhoda spet napadli in zasedli Rusi. Prav zaradi tega so se odpovedali dolgoletni nevtralnosti in vstopili v Nato, kar za njih pomeni dodatno garancijo, da ne doživijo podobne usode kot Ukrajinci.

Na cilju, na železniški postaji v Helsinkih, pa sem med vrvežem ljudi opazil kar nekaj mladeničev v uniformah finske vojske – nabornikov, ki so se očitno vračali domov za vikend. Na Finskem se prav zaradi Rusov glede vojske (in vojaške industrije, Slovencem še kako znane Patrie) ne šalijo. Finska vojska, ki ima še vedno naborniški sistem in nato še kar nekaj let obvezne orožne vaje, velja za eno najbolje organiziranih in usposobljenih v Evropi. Tudi sosednja Norveška, od koder sem se vračal in ki prav tako kot Finska na severu, vzhodno od Nordkappa pri mestu Kirkenes meji na Rusijo (na ruskih strani je prvo večje mesto Murmansk), je v Natu in to že od leta 1949. Norveška, ki v nasprotju s Finsko in Švedsko ni članica EU, je celo ena od 12. ustanovnih članic Nata.

Da se na slovenski levici, kjer naravnost po božje 80 let po koncu druge svetovne vojne še vedno častijo partizane, do slovenske vojske obnašajo povsem neodgovorno in nedržavotvorno, je splošno znano dejstvo. Da pa to počne desna stran, ki prisega na osamosvojitev in domoljubje, še posebej Janševa SDS in njena nova/stara podružnica NSI, pa je nekaj novega. Da so prav vsi(!) poslanci teh dveh opozicijskih strank podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence! Ne gre za prav nič drugega, kot navadno politikantstvo, ki se je porodilo v politično pregreti glavi “gospodarja” slovenske desnice, ki bi očitno naredil prav vse, šel celo v pakt s tako osovraženo Levico, da se še v četrto dokoplje do oblasti. Pri tem pa mu pohlevno asistirajo še poslanci NSI, ki so na Janševo odkrito željo celo družno zabili nož v hrbet odhajajočemu predsedniku stranke, evropskemu poslancu Mateju Toninu.

Še bolj politično umazano igro, prav tako iz politične preračunljivosti, ker jih je očitno strah prihodnjih volitev, pa so pri tem odigrali v koalicijski SD, kjer bodo, kot je razumeti zadnje izjave vodje njihove poslanske skupine Janija Prednika, na referendumu podobno kot Levica zagovarjali izstop Slovenije iz Nata.

Kontra referendum o članstvu Slovenije v Natu, ki ga po poslanskem puču napovedal predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob, je Janeza Janšo zdaj spravil v precejšno zadrego, saj mora svojim političnem prijateljem na Zahodu razlagati, zakaj je šel v španovijo z Levico in da sta posvetovalna referenduma, tako prvi kot drugi, itak brez veze, saj morebitni izstop Slovenije iz Nata lahko potrdi le 2/3 poslancev v parlamentu, kar pa je v sedanjem mandatu praktično misija nemogoče. Seveda je tudi Golob pri vsem tem imel (in še ima) svojo politično računico. Izvirni greh zadnje referendumske norije izvira iz njegovega zakulisnega dogovora z Levico, najmanjšo koalicijsko stranko, da se ta z referendumsko pobudo po pilatovsko umije roke pred svojimi volivci. Potem pa so to politično igro pokvarili v SDS in NSI, ki so referendumski predlog Levice podprli prav tako iz svojih politikantskih razlogov. Z namenom povzročiti še večja trenja v koaliciji, skrajšati mandat Golobovi vladi in še to jesen iti na predčasne parlamentarne volitve. Še bolj politično umazano igro, prav tako iz politične preračunljivosti, ker jih je očitno strah prihodnjih volitev, pa so pri tem odigrali v koalicijski SD, kjer bodo, kot je razumeti zadnje izjave vodje njihove poslanske skupine Janija Prednika, na referendumu podobno kot Levica zagovarjali izstop Slovenije iz Nata.

Kakšen bo na koncu politični epilog referendumske dirke proti Natu, je zaradi nepredvidljivosti slovenske politike danes težko napovedati. Izstopa iz severnoatlanstskega zavezništva kljub vsemu temu političnemu grmenju, ki se zlorablja za notranjepolitične potrebe, na koncu najbrž ne bo. Referenduma sta namreč posvetovalna, torej pravno nezavezujoča. Pričakovati je, da bo na koncu 1 proti 1. Da bo na eni strani izglasovan predlog Levice proti povišanju obrambnih izdatkov, na drugi pa zavrnjen izstop Slovenije iz Nata. Vsa ta poletna protinatovska norija bi lahko izzvenela kot vihar v kozarcu vode.

Kaj pa politične posledice: bo padla vlada in bomo šli na predčasne volitve? Kljub pričakovanim nadaljnjim političnim turbolencam v koaliciji najverjetneje ne. Robert Golob, ki v tej referendumski burleski igra še najbolj državniško vlogo in tudi večina poslancev Gibanja Svobode ne bo podprla izstopa Slovenije iz Nata, v nobenem primeru ne namerava odstopiti s funkcije predsednika vlade. Vlada lahko tako pade samo z izglasovano konstruktivno nezaupnico v parlamentu. Da se oblikuje podobna večina, kot se je ta petek, kot so potrdili referendumski predlog Levice, kar pa je malo verjetno. V koalicijski SD denimo, kjer bolj kot z zahodnimi zavezniki politično simpatizirajo s Iranci, Kitajci in Rusi, bi si z oddanimi glasov za konstruktivno nezaupnico najbrž dokončno zategnili vrv okoli vratu.