Lahko Janez Janša še v četrto postane predsednik vlade? Vprašanje, ki se zastavlja mnogim ob zadnjih turbulencah v državi, ko je na plano udarilo nezadovoljstvo različnih družbenih skupin: zdravnikov, šolnikov, poklicnih gasilcev, upokojencev …

V zakulisju leve politične scene od dobljenih referendumov naprej proti vladi Roberta Goloba divja totalna vojna. Nezadovoljstvo nekaterih vplivnih politikov in interesnih skupin levo od sredine je že mesece pred tem brbotalo pod pokrovom, a so taktično počakali, da so šle vse volitve in referendumi mimo, nato pa z vso silovitostjo udarilo na plano.

Janez Zemljarič je odšel, mafija v slovenskem javnem zdravstvu ostaja. Tri desetletja samostojne države nerešljivi gordijski vozel javnega zdravstva zdaj skuša presekati minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Hitro je spoznal, da si zdravstvene reforme pravzaprav nihče ne želi, ker stanje vsem ustreza.

Vsakič, ko se zamenja oblast, se na Reporterjevi lestvici vplivnih Slovencev zamenja dobra tretjina imen, tokrat jih je kar 37. Kaj to v resnici pove? Da ima politika še vedno zelo zelo velik vpliv v družbi.

Marsikomu, ki pride na oblast, se hitro zvrti. Robert Golob ni nobena izjema. V politiki sicer ni novinec, a mesto predsednika vlade je neprimerljivo z mestom državnega sekretarja. S funkcijo, ki jo je opravljal dobro leto pred več kot dvema desetletjema v vladi Janeza Drnovška. Tudi direktorski položaj v državnem gospodarstvu, na Genu-I, je nekaj povsem drugega od vodenja izvršilne veje oblasti.

Supervolilno leto gre h koncu, za nami so že vse volitve, država pa je še naprej na najvišjih političnih obratih. Po treh dobljenih referendumih je silovito počilo v vladi, ogenj med premierjem Robertom Golobom in notranjo ministrico Tatjano Bobnar pa je tlel že dlje časa. Tako glasnemu obračunavanju med vladajočimi na odprti politični sceni že dolgo nismo bili priča. V javnem spopadu je na koncu pričakovano kratko potegnila ministrica, ki je izgubila zaupanje predsednika vlade, a tudi ta iz konflikta gotovo ne bo odšel nepoškodovan.

Če ne bi bilo Janše, bi si ga morali na levici izmisliti. Prav on je tisti, ki najbolj mobilizira volilno telo levo od sredine. Dokler bo Janša, bo zmagovala levica in bila po novih obrazih na oblasti.

Ni se zgodil čudež, predsednica je. Natašo Pirc Musar sta v predsedniško palačo spravila tako Milan Kučana kot Janez Janša. Prvi, ker jo je javno podprl, drugi pa, ker je vseskozi bil za kandidaturo Anžeta Logarja. Volivci so še enkrat volili proti Janši in izvolili Pirc Musarjevo. Predsednik SDS je bil letos že drugič poražen, v nedeljo na treh referendumih pa bo najverjetneje še tretjič. Supervolilno leto bo najbrž tudi letos že tradicionalno končal s počitnicami v toplih krajih. Na Mavriciju se v decembru začne turnir amaterjev v golfu. Prijatelja z jahte ga že čakata za novo partijo.

Nataša Pirc Musar, ki ji ankete v drugem krogu predsedniških volitev napovedujejo prepričljivo zmago, nima časa za intervju za Reporter. Tak odgovor smo prejeli pred štirinajstimi dnevi od njene predstavnice za medije Darinke Pavlič Kamien.

Pred dvajsetimi leti, konec leta 2002, je Milan Kučan po dveh mandatih na dve leti podlage, ko je bil najprej predsednik predsedstva, odšel iz predsedniške palače na Erjavčevi. Star je bil 62 let, njegov največji politični rival Janez Janša pa jih je dopolnil 44. Dvajset let potem, leta 2022, Janša in Kučan še vedno politično hranita drug drugega in razdvajata narod.

Dokler bo v formi in mu tudi zdravje dobro služi, ne vidi razloga, da bi odnehal, čeprav bo čez dobra dva meseca star 70 let. Vse je v energiji, v zadovoljstvu, pravi Zoran Janković, ki že šestič kandidira za župana Ljubljane. Pričakuje zmago v prvem krogu in večino v mestnem svetu. V šestnajstih letih županovanja je izpeljal kar 2400 projektov, se rad pohvali. Želi si, da se jih zaključi še pet: trgovski del Stožic, Plečnikov stadion, Emonika, Rog, prenova osrednje tržnice in gradnja parkirne hiše pod njo. Zanimivo, da mu niti opozicija ne očita, da bi bil neučinkovit. A na Jankovića ne letijo več kritike samo z desne, zadnja leta so nekateri zelo glasni tudi na levici.

Ne glede na vse objavljene javnomnenjske raziskave bo prvi krog nedeljskih volitev za predsednika republika edina prava anketa. V fotofinišu volilne kampanje bo prišlo do opredelitve še tistih neodločenih volivcev, katerih glasovi bodo na koncu odločilni, katera dva od treh favoriziranih kandidatov se bosta uvrstila v drugi krog volitev, ki bo 13. novembra. Precej velika verjetnost je, da bo v predsedniški finale uspelo priti Anžetu Logarju, Milan Brglez in Nataša Pirc Musar pa bosta za uvrstitev trepetala do zadnjega.

Če je SDS z zbiranjem podpisov za tri referendume prebila zvočni zid, kot pravi poslanec Branko Grims, je Inštitutu 8. marec Nike Kovač z lanskim referendumom o vodah uspelo odvreči atomsko bombo.

Slovenska desnica, ki si jo je uzurpiral Janša, tone vedno globje. Iz leta v leto postaja bolj izrojena. Intelektualce so zamenjali partijski jurišniki, ni več glasu razuma. Ni več nikogar, ki bi Janši nastavil ogledalo.

Predsednica bo ali pa ne bo. Dober mesec pred prvim krogom predsedniških volitev je tekma še povsem odprta. Nič ni odločeno vnaprej. Po nepričakovanem umiku Marte Kos v igro prihaja nov resen igralec – nekdanji predsednik državnega zbora, zadnja leta evropski poslanec SD Milan Brglez.

Dostopnost do javnega zdravstva se ne glede na rast javnih sredstev za zdravstvo skozi leta poslabšuje. Ob 30-letnem opevanju zgolj državnega dela javnega zdravstva bi morali biti zavezanci za zdravstveni prispevek tisti, ki bi morali zahtevati spremembe, politika pa jih izvesti, meni priznani kirurg Marko Bitenc, lastnik Kirurgije Bitenc in Zdravstvenega zavoda Zdravje.

Informacija, da naj bi šel Luka Mesec v zasebni zdravstveni zavod na specialistični pregled, v neki normalni državni ne bi smela biti prav nič posebnega. Za zasebnega zdravnika se je prvi politik Levice najbrž odločil zato, ker je pričakoval boljšo storitev, kot bi je bil deležen v javnem/državnem zdravstvu, najbrž pa je tudi prej prišel na vrsto.

Padla je še ena žrtev za Svobodo. Marta Kos, čeprav se je še nedolgo tega zaklinjala, da odstop od kandidature za predsednico države ne pride v poštev, je »zaradi spremenjenih okoliščin iz osebnih razlogov« vrgla puško v koruzo, še preden je sploh uradno vstopila v predsedniško tekmo.

Danes se naj bi vendarle začelo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši, če ne bo spet preklican predobravnalni narok. Ta bi moral biti že 26. maja 2021, a se Janša prihodu na sodišče tudi v tem primeru izogiba. Za kazenski pregon se je odločil kolega Igor Kršinar, ki ga je Janša pred tremi leti na tviterju označil za odvisnika od trde droge.

Čaka nas burna politična jesen volitev in referendumov, politika bo še naprej na visokih obratih. Novi premier Robert Golob se še utrjuje na oblasti, na drugi strani se novi/stari lider opozicije Janez Janša še vedno ni sprijaznil s porazom na aprilskih volitvah.