»Janša bo prišel, tako kot je prišel Trump zaradi Bidna, ki se mu je zgodila inflacija. Nobena vlada v Ameriki, ki je predsedovala v času inflacije, ni bila ponovno izvoljena. Ljudje čutijo stroške energije, omrežnino, pa nepremičninski davek … Tudi če ga Golob ne bo uvedel, hotel ga je. Konec je, pozabimo. Ta koalicija je naredila preveč napak, ljudje ne bodo več volili teh strank, sploh pa ne Golobove.«

Tudi sam Janez Janša se že vidi spet na prestolu v vladni palači na Gregorčičevi. Na svojem najljubšem družbenem omrežju pospešeno napoveduje, kaj bodo naredili, ko se vrnejo na oblast. Da bodo rehabilitirali kaznovane policiste zaradi opravljanja svoje dolžnosti, hkrati pa kaznovali antifa teroriste in druge povzročitelje nasilja na protestih v času njegove tretje vlade.

Podobne napovedi smo lahko poslušali tudi v soboto zvečer v Laškem na slavnostni akademiji ob 36. obletnici ustanovitve SDS. To sredo pa sledi še »največji shod v zgodovini Slovenije«. Janšev politični satelit Pavel Rupar pričakuje, da se bo na ulicah glavnega mesta zbralo 50 tisoč ljudi, ki bodo v Ljubljano prišli s 26 avtobusi, dvema vlakoma in javnim prevozom. Tako kot kurenti ob pustu bodo tudi Ruparjevi upokojenci preganjali zimo, da bo prišla slovenska pomlad.

Ko si na oblasti, moraš tudi kaj narediti. V nasprotnem primeru izgubiš volitve, novo priložnost pa dobijo drugi.

Slovenski zet v Beli hiši, Janšev največji politični vzornik, ki v zadnjih tednih po prihodu na oblast podira svetovno ureditev, kot smo ji bili priča od konca druge svetovne vojne, daje veter v krila tudi predsedniku SDS. Politiki z avtoritarnimi težnjami, ki so jih polna usta svobode govora; predvsem za tiste, ki z njimi delijo enako mnenje, drug drugega navdihujejo. Najbolj od vsega pa imajo radi oblast, in za to, da se do nje dokopljejo ali jo obdržijo, so pripravljeni storiti marsikaj.

Donald Trump, Vladimir Putin, Xi Jinping, Nerenda Modi, Recep Tayyip Erdogan, Viktor Orban, Aleksandar Vučić in njim podobni krojijo današnjo podobo sveta, ki se pospešeno odmika od idealov liberalne demokracije. Ta krasni, vse bolj politično nori svet bo do temeljev pretresel tudi Evropsko unijo, ki postaja vse manjši faktor med globalnimi igralci na osi Washington–Moskva–Peking.

Politični populisti, ki ponujajo enostavne rešitve, vedno izrabijo krizo, da pridejo na oblast. Ljudem, ki težko živijo, obljubljajo vse mogoče, potem pa skoraj vedno sledi razočaranje. Pa populisti niso nujno samo desni, so tudi levi, kar še posebej velja za Slovenijo. Nobena vlada novih, levih obrazov pri nas ni ponovila mandata, in tudi Janša je vsakič, ko je bil na oblasti, nato vedno izgubil volitve. Podobno kot danes Robert Golob je tudi predsednik SDS za časa svoje prve vlade napovedoval še en mandat, pa ga ni bilo.

V predvolilni kampanji leta 2008 za Janšo ni bila odločilna afera Patria, bolj usodna je bila plačna reforma, ko so javni uslužbenci tik pred volitvami prejeli nižje zneske na plačilnih listah. Golobova vlada je s plačno reformo za javne uslužbence že poskrbela. Ravno v teh dneh je okoli 188 tisoč zaposlenih v javnem sektorju prejelo plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema. Plače javnim uslužbencem se niso dvignile vsem enako, po novem pa nihče ne bo imel nižje od minimalne.

Poleg javnih uslužbencev, v večji meri naj bi bili ti volivci levih strank, volitve odločajo upokojenci, saj med vsemi kategorijami prebivalcev veljajo za najbolj zvesto volilno telo. Golobova vlada ne »straši« Slovencev samo z nepremičninskim davkom, jih tudi s pokojninsko reformo. Izhodišča so bila predstavljena že jeseni, zdaj pa se je na mizi socialnih partnerjev že znašel prvi sklop nove pokojninske reforme, ki jo želi vlada in njen minister za delo Luka Mesec spraviti pod streho do konca mandata.

Spremembe, med drugim kdaj se bomo po novem upokojevali, naj bi uvajali postopoma (večina ukrepov ima sedemletno prehodno obdobje), po napovedih vlade pa naj bi nova pokojninska reforma v polnosti začela veljati leta 2034. Potem pa je tu še kot najpomembnejša zdravstvena reforma, ki jo prinaša v januarju v vladi potrjena novela zakona o zdravstveni dejavnosti.  

Reforme zadnje leto pred volitvami so tvegano početje za vsako oblast, običajno se jih skuša izpeljati v prvi polovici mandata. Vlada Roberta Goloba je idealen čas za reforme zamudila, uvajanje na oblasti je bilo dolgo, reformnih ukrepov pa se tudi ne da pripraviti čez noč. Kar precej ne do konca premišljenih predlogov je tudi ušlo v javnost, povzročilo nemalo razburjenja, in bilo nato umaknjeno.

A vlada »rine« vseeno naprej. Robert Golob gre zdaj očitno na »vse ali nič«, podobno kot na drugi strani počne lider opozicije, da bi se še v četrto dokopal do oblasti. Na prvi pogled prav politično samomorilsko početje, a drugega glede na nizke ratinge tej koaliciji niti ne preostane.

Antijanšizem na naslednjih volitvah ne bo dovolj, kar je pred časom ugotovil že nekdanji predsednik republike in partije Milan Kučan. Ko si na oblasti, moraš tudi kaj narediti. V nasprotnem primeru izgubiš volitve, novo priložnost pa dobijo drugi.