Nova Slovenija ima problem. Stranka je danes obkoljena z vseh strani, v vodstvu so se do konca politično zapletli. NSI na naslednjih volitvah tako spet grozi, da ostane pred vrati parlamenta. Dejstvo je, da v zadnjih šestih letih, ko stranko vodi Matej Tonin, krščanskim demokratom preboj ni uspel. Na volitvah nikoli niso zbrali niti desetih odstotkov, kaj šele, da bi postali dominantna politična sila na desni sredini.

Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.

Včeraj iz Gibanja Svobode izključena poslanka Mojca Šetinc Pašek ni kdorkoli, zaradi česar utegne imeti premier Robert Golob še velike probleme. Šetinc Paškova je pomemben člen omrežja Milana Kučana. Poročena je z nekdanjim politikom, novinarjem, urednikom..., zadnja desetletja pa lobistom Miletom Šetincem. Šetinc Paškova, ki je bila pred vstopom v politiko vrsto let novinarka RTV Slovenija, se je priženila v dinastijo Šetinc, ki je bila v bivšem režimu pomemben del partijske elite. Precejšen del družbenega vpliva pa so Šetinci obdržali tudi med tranzicijo. Ker je minilo že kar nekaj let in je javnost pozabila, kdo so (bili) Šetinci, poobjavljamo dosje "Dinastija klana", ki je bil leta 1998 objavljen v reviji Mag.

Šetinc Paškova, ki je na svojo stran dobila tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda, bi lahko prva zapustila Goloba in ustanovila samostojno poslansko skupino, ki jo sicer morajo sestavljati najmanj trije poslanci, kar pa med 41-člansko posadko največje vladne stranke v državnem zboru gotovo ne more biti kar velik problem.

Ker v državnem gospodarstvu pod Golobom v SD ne dosežejo svojega, so očitno zdaj začeli »graditi mostove« na drugo stran političnega prostora – preko Logarjeve Platforme Sodelovanja do Janševe SDS.

Bo premier Robert Golob peljal vladno barko naprej varno v pristan do spomladi 2026, si bo že med samo plovbo nadel rešilni pas in skočil v morje, krmilo pa prepustil drugemu mandatarju ali pa se bo njegov »Titanik« zaletel v ledeno goro in bomo šli (spet) na predčasne volitve? To so trije mogoči scenariji na razburkanem slovenskem političnem morju.

Minuli teden je vladajoča koalicija verskim uslužbencem znižala višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost s 100 na 60 odstotkov. Ukinjena je bila uredba, ki jo je na zadnji seji maja lani sprejela tretja vlada Janeza Janše, s katero je določila 100-odstotno kritje prispevkov.

Država je na berglah. Dobesedno. Pa ne samo zaradi katastrofalnih poplav. Premier Robert Golob si je v dveh mesecih poškodoval tako desno kot levo nogo. Julija na morju desno peto, nedavno v domači kuhinji še prst na levi nogi. Zadnje tedne gledamo fotografije poškodovanega premierja, ki z berglami hodi naokrog po sestankih. Nič kaj prijetni prizori, ne zanj ne za državljane. V ozadju pa skoraj že popoln kaos v javnih financah. Državni statistiki niti rasti BDP ne znajo več napovedati. Zmotijo se za dve milijardi evrov, a potem ni nihče kriv za napačne izračune. Možno le v Sloveniji.

Ne samo mati narava, tudi politiki so krivi za katastrofalne poplave. Praktično vse dosedanje vlade po osamosvojitvi so se do urejanja voda obnašale mačehovsko.

Pred tremi leti pandemija, zdaj pa še katastrofalne poplave bibličnih razsežnosti. Ne mine več leto, da ne bi živeli v izrednih razmerah. Če ni podivjana narava, je pa vojna na evropskem kontinentu, v Ukrajini. Tretje desetletje tretjega tisočletja je že prav apokaliptično.

Naslovna zgodba tokratnega Reporterja je odmevala, še bolj kot v prejšnji številki objavljeni članek o narkomanskem raju v centru Ljubljane.

V dneh, ko so širom po Sloveniji ljudje v neurjih, ki jih ne pomnijo, trepetali za svoja življenja in imetje, ko je narava pokazala svoje zobe v najbolj kruti obliki, bi lahko Tina Gaber pokazala vsaj toliko empatije do ljudi kot do nutrij. Da bi pri kaki humanitarni organizaciji, denimo, pomagala zbirati pomoč za ljudi v stiski.

Anže Logar je vendarle snel rokavice. Konec je leporečja o sodelovanju in povezovanju.

Bilo je 29. novembra 2017, nekaj minut čez poldne, ko sva se z Janezom Janšo na mojo pobudo zadnjič srečala na štiri oči. Ko sem se usedel za mizo nasproti Janše v njegovi pisarni na sedežu stranke na Trstenjakovi, sem takoj začutil, da se pogovor ne bo dobro končal.

Vsako delo je častno in si zasluži dostojno plačilo; tako delo čistilke kot predsednika vlade. Predsednik vlade Robert Golob je za maj prejel 6531,38 evra bruto plače. Še nekoliko nižji plači sta imela njegova predhodnika Janez Janša in Marjan Šarec ter vsi drugi predsedniki vlad v zgodovini samostojne Slovenije.

Neprecenljivo. Sindikati pozivajo levosredinsko slovensko vlado k spoštovanju socialnega dialoga! V parlamentarno proceduro je vlada poslala s socialnimi partnerji neusklajen predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Radi bi, da bi bil premier Robert Golob njihova marioneta. Da bi ga čim bolj osamili in z njim manipulirali. Tako kot so pred desetimi leti z Mirom Cerarjem. V Sloveniji poleg uradne oblasti obstaja še vzporedna. Neizkušeni politiki, novi obrazi, so njihov glavni plen.

Nova številka Reporter Magazina na stotih straneh prinaša veliko zanimivega branja. Naslovna zgodba je posvečena nekdanjemu predsedniku republike in vlade Janezu Drnovšku, ki je umrl pred 15. leti. Skladateljica Nana Forte v intervjuju pravi, da se zaradi tega, ker so ljudje izvedeli, da je Drnovškova hči, ni prav nič spremenila. Daljši intervju smo opravili tudi s trenutno najboljšim slovenskim alpskim smučarjem Žanom Kranjcem, objavljamo pa tudi obširen dosje serijskega morilca Metoda Trobca. V novem Magazinu tudi zanimivi reportaži in Turčije in Bangkoka - velikega azijskega dragulja, ki se ponoči spremeni v mesto greha. Sledi pogovor z nekdanju ljubljansko županjo Viko Potočnik, ki se je po upokojitvi predala kulturi. V poletni izdaji Reporter Magazina pa še kopica drugih zgodb.

Gladka izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov nedvomno daje veter v jadra vladajoči koaliciji. Zunanji ministrici Tanji Fajon je uspel veliki met, ki bo utrdil njen položaj tudi na notranjepolitični sceni. Če bi se zgodba v New Yorku odvrtela drugače, bi Fajonova danes že bila politično truplo. Ne samo pod velikanskim udarom opozicije, bilo bi samo še vprašanje časa, kdaj bi odšla z mesta predsednice Socialnih demokratov, kjer se ji zadnje mesece trese stolček. Ob prvi rekonstrukciji vlade pa bi Slovenija najbrž dobila tudi novega zunanjega ministra.

V zadnji Tarči TV Slovenija se je nekdanji minister za zdravstvo Dušan Keber debelo zlagal, da se je lahko proglasil za velikega borca proti korupciji v javnem zdravstvu. Keber si je lažnivo pripisal razkritje prve večje korupcijske afere v javnem zdravstvu, razvpitega nakupa operacijskim miz v UKC Ljubljana pred natanko dvajsetimi leti. Resnica pa je povsem drugačna. Afera je bila dejansko razkrita v reviji Mag, preiskovano zgodbo pa je napisal avtor teh vrstic. Afere tako ni razkril tedanji minister Dušan Keber pač pa preiskovalni novinar revije Mag Silvester Šurla. Ob razkritju afere se je Keber debelo sprenevedal, da je bil zaveden, saj je prav njegovo ministrstvo prižgalo zeleno luč spornemu poslu.