Pridobili smo gradbeno dovoljenje za vilo ustavnega sodnika Klemna Jakliča v Gabrjah na obronkih Polhograjskega hribovja.

Bo novi medijski zakon res rešil novinarstvo v Sloveniji? Naslov debate Društva novinarjev Slovenije pred dvema tednoma. Vprašanje, ki že vnaprej ponuja odgovor, da ne bo tako.

Reporterjevo razkritje, da ustavni sodnik Klemen Jaklič streljaj od Ljubljane, v vasi Gabrje na obronkih Polhograjskega hribovja, gradi razkošno vilo kar 749 kvadratnih metrov bruto površine, samo gradnja brez notranje opreme bi lahko stala do poldrugega milijona evrov, je v javnosti močno odmevalo in sprožilo številna vprašanja. Ne samo glede statusa samostojnega podjetnika, ki ga je ustavni sodnik konec marca zaprl, tudi glede pridobivanja potrebnih dovoljenj in financiranja gradnje. Šli smo po sledi naprej in pridobili gradbeno dovoljenje.

Takoj za razglasitvijo samostojnosti leta 1991 sta nedvomno druga dva največja mejnika v zgodovini države Slovenije vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo pred natanko dvajsetimi let. Mlada država je postala del zahodnega sveta, ki ga je v naslednjih letih potrdila še s prevzemom evra in vstopom v schengensko območje.

Udeležba na junijskih volitvah v Evropski parlament naj bi bila višja zaradi geopolitičnih varnostnih groženj, ocenjujejo analitiki. Grožnja iz Moskve, vojna v Ukrajini in kibernetski napadi ruskih hekerjev, ki so moderna oblika Putinove vojske, naj bi na volišča po evropskih državah pognale tudi lepo število tistih, ki se jih drugače ne bi udeležili. Z višjo udeležbo bi lahko prišlo do kontra učinka, kot ga načrtujejo v Kremlju, ki že vrsto let po številnih evropskih državah (finančno) podpirajo politične populiste, ki razbijajo EU, da bi na koncu več glasov prejele zmerne, sredinske stranke.

Od jeseni 2015 je bil pokojni šef SCT Ivan Zidar v osebnem stečaju, ki ga vodi celjski upravitelj Boštjan Jurkošek, a tri leta po Zidarjevi smrti še ni zaključen. Še pred uvedbo osebnega stečaja pred upniki, ki so prijavili za 16 milijonov evrov terjatev, Zidar poskušal skriti čim več premoženja, a ga je stečajnemu upravitelju kljub vsem manevrom uspelo kar precej spraviti v stečajno maso.

Kje se v resnici konča viadukt Črni Kal? V Novi vasi na Blokah, na pokopališču za cerkvijo sv. Mihaela takoj po vhodu skrajno levo. Tam stoji spomenik Ivanu Zidarju, padlemu gradbenemu baronu nekdaj največjega slovenskega gradbenega podjetja SCT. Ob grobu, na desni strani, je v obliki klopce iz marmorja in granita postavljena miniaturna replika viadukta Črni Kal.

Bo protimigrantska agenda odločila letošnje volitve v Evropski parlament? Pritisk ilegalnih migrantov na zunanje meje EU tudi letos ne popušča. Na zahodnobalkanski poti, ki vodi skozi Slovenijo, policija v prvih treh mesecih beleži krepko povečanje števila nedovoljenih vstopov v državo: lani v istem času so jih našteli 8316, letos že 9828. Največ je državljanov Sirije, Afganistana in Maroka. Slovenija je za ilegalne migrante še vedno tranzitna država in ne končni cilj, saj jih večina odide naprej proti Zahodni Evropi. V letu 2023 je bilo pri nas tako odobrenih le 129 prošenj za azil.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič gradi vilo streljaj od Ljubljane, v vasi Gabrje, v občini Dobrova - Polhov Gradec. Bruto površina novogradnje, enostanovanjske stavbe znaša 749 kvadratnih metrov.

Janez Janša bi kar po tviterju odstavljal in nastavljal predsednike Nove Slovenije. Počne ravno to, česar sam ne pusti politični konkurenci, da se vmešava v interne zadeve v njegovi stranki SDS, kjer je »bog in batina« že več kot trideset let.

EU in Nato Sloveniji že 20 let zagotavljata normalnost. Ni vse čisto tako, kot smo si predstavljali zdaj že daljnega leta 2004, ko smo se pridružili obema povezavama, a Slovenija je že dve desetletji sestavni del razvitega zahodnega sveta. Človek si sploh ne predstavlja, v kakšnem stanju bi država bila, če ne bi bili člani EU in Nata.

Ob smrti Janeza Drnovška februarja 2008 je v brezplačniku Total tedna izšel intervju z njegovim osebnim zdravnikom Sašem Kavčičem, tedaj direktorjem zdravstvenega doma v Cerknici.

Človeku daj oblast, in pokazal se bo v pravi luči. Ta stari pregovor velja za politike vseh barv. Ko pridejo na oblast, ko v roke dobijo vzvode moči, običajno dokaj hitro na plano pride njihov pravi značaj. Nemalokrat oblast spremeni človeka, pridobljena moč se lahko zlorablja ne le za bogatenje, tudi za laganje, manipuliranje z ljudmi, razlagajo strokovnjaki za menedžment.

Spet se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Na specializiranem državnem tožilstvu vprašanja Reporterjevega novinarja razumejo kot pritisk na njihovo delo. Višja državna tožilka Blanka Žgajnar se je postavila v vlogo razsodnice, katera novinarska vprašanja in kateri članki so v javnem interesu.

V Sloveniji zima, tam spodaj poletje – urednik Silvester Šurla je prepotoval najmanjšo celino in popisal svoje vtise.

Pri nas imamo dve partiji, eno na levi, drugo na desni: SD in SDS. Na začetku samostojne države sta bili to dve socialdemokratski stranki, in pokojni dr. Jože Pučnik je celo naivno mislil, da bi lahko prišlo do njune združitve. A iz te moke ni bilo kruha. Prenovljeni komunisti in Pučnikovi socialdemokrati so si bili preveč različni in so še naprej šli vsak svojo pot.

Od osamosvojitve dalje Slovenijo vodi ena sama stranka, imenuje se Denar, politično prepričanje članov pa je pohlep. Takšen komentar je ob zadnji aferi z razvpitim nakupom stavbe na Litijski 51 v Ljubljani podal Reporterjev dolgoletni vir, eden boljših poznavalcev zakulisnih omrežij, ki so ugrabila slovensko javno zdravstvo.

Kdo drug kot opozicija si močno želi predčasnih volitev. Janez Janša jih na turneji po Sloveniji spet napoveduje. Ne letos, zgodile naj bi se najkasneje naslednjo pomlad, je povedal v intervjuju za pomurski Vestnik. Predčasne volitve zagotovo bodo, a volivci in opozicija nimajo velikega vpliva na to, kdaj bodo, še prizna.

Človek se lahko samo še drži za glavo. V državi gre vse narobe. O (ne)kompetentnosti oblasti kaže zadnja afera z nakupom dotrajane stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodstva. Kako bodo ti ljudje upravljali državo, če niso sposobni kupiti niti ene stavbe, se ob vseh kolobocijah, ki jih spremljamo zadnji teden, povsem upravičeno sprašuje javnost.

Vsakič, ko se KPK zakoplje v osebne finance Janeza Janše, nastane problem. Tako je bilo leta 2013, ko so preverjali premoženje predsednikov parlamentarnih strank, in tako je bilo tudi deset let za tem, ko je protikorupcijska komisija vzela pod lupo nekdanjega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Brdo Marjana Hribarja, ki je v letih 2020 in 2021 pri oddaji protokolarnega objekta Vila Zlatorog na Bledu tedanjemu premierju Janezu Janši velikodušno odobraval popuste in potem zavajal javnost in oviral delo KPK.