Za vojno v Ukrajini je okrivil kar napadeno državo, Volodimirja Zelenskega pa označil za neizvoljenega diktatorja brez volitev s samo štiriodstotno podporo, ki bo kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil. Teden dni pred Trumpom je ameriški podpredsednik J. D. Vance na münchenski varnostni konferenci bičal Evropo, ji dal lekcijo iz svobode govora in ob tem pokroviteljsko izustil, da največja grožnja Evrope ni Rusija, ampak prihaja od znotraj, ker se Evropa odmika od svojih temeljnih vrednot.

V Moskvi so bili navdušeni tako nad Vanceom kot Trumpom. Postalo je dokončno jasno, da je na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA Vladimir Putin zadel jackpot. Kremeljski režim, ki je pred tremi leti začel agresijo na Ukrajino in v tem času zagrešil najhujše vojne zločine po drugi svetovni vojni v Evropi, je dočakal svojo politično rehabilitacijo. 

V Riadu, v Savdski Arabiji, sta za mizo sedla ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar Marco Rubio, v kratkem naj bi sledilo srečanje Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. O koncu vojne v Ukrajini se bosta pogajali ZDA in Rusija, očitno kar brez opaznejše vloge Ukrajine, kaj šele Evropske unije za pogajalsko mizo.

Putin si Ukrajine ni podjarmil z vojaško agresijo, zdaj mu bo ta cilj pomagal doseči nihče drug kot Trump, ki je še pred začetkom pogajanj izpolnil eno ključnih zahtev Moskve, da Ukrajina ne bo povabljena v Nato. ZDA so očitno pripravljene Rusiji prepustiti tudi z vojaško agresijo osvojena ukrajinska ozemlja od Krima do Donbasa, saj je novi ameriški obrambni minister Pete Hegseth že izjavil, da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva. 

Veter sprememb ne prihaja samo z zahoda, tisti iz vzhoda ima podobno, če ne celo večjo rušilno moč. Ob vsem tem grmenju pa se danes gotovo najbolj smeje Vladimirju Putinu.

Svoj kos pogače v Ukrajini pa si namerava odrezati tudi Trump, saj Zelenskemu vsiljuje dvostranski dokument, po katerem bi ZDA za nedoločen čas prepustil 50 odstotkov izkoriščanja gospodarskih virov, vključno z minerali, nafto in plinom, pristanišči in drugo infrastrukturo. To naj bi bila cena za vojaško pomoč Ukrajini, za kar naj bi ZDA po Trumpovih navedbah porabile 350 milijard dolarjev. V resnici pa je ameriški kongres za pomoč napadeni državi odobril 183 milijard dolarjev, pri čemer so jih 58 porabili neposredno v ZDA.

Bojazen, da si Trump in Putin ne bosta razkosala samo Ukrajine, pač pa v nadaljevanju tudi Evropo, je danes zelo na mestu. Putin si želi obnoviti sovjetski imperij, Trump pa ameriškega, Evropska unija je pri tem za oba največji kamen spotike.

Kremeljski samodržec že vrsto let sistematično financira desničarske populiste po evropskih državah z namenom razpada EU. Trojanski konji kremeljskega režima so za zdaj na oblasti v Budimpešti in Bratislavi, naslednja postaja pa je Dunaj, potem Berlin in na koncu še Pariz: Viktor Orban, Robert Fico, Herbert Kickel, Alice Weidel, Marine Le Pen. Da o Vučićevi Srbiji, ki je tradicionalno pobratena z Moskvo, ne izgubljamo besede.

Vsi ti politični prijatelji Vladimirja Putina so zdaj prijatelji tudi Donalda Trumpa. Druži jih namreč isti politični cilj – demontaža Evropske unije. Demontaža liberalne demokracije in vzpostavitev novega svetovnega reda.

Veter sprememb z zahoda bi zdaj v svoja jadra, da še v četrto postane predsednik vlade, ujel tudi lider slovenske opozicije. O ustavni koaliciji razuma je govoril tudi prejšnji četrtek na shodu Ruparjevih upokojencev, ki se je izjalovil, saj je namesto napovedanih 50 tisoč v Ljubljano prišlo le kakih šest tisoč ljudi.

Janša je zaradi Trumpovih političnih kupčij s Putinom v veliki politični zadregi. Pred tremi leti, ko je prišlo do ruske agresije na Ukrajino, je bil, tedaj še kot predsednik slovenske vlade, med prvimi evropskimi politiki na poti v Kijev. 

Tudi kasneje po odhodu v opozicijo je bil vse do Trumpovih eskapad ves čas velik podpornik napadene Ukrajine. Zdaj pa se je tudi načelni Janša začel obračati po vetru in mehčati svoja stališča, saj za krvavo morijo poleg Putina krivi »licemerno levičarsko politiko EU«.

Toda veter sprememb ne prihaja samo z zahoda, tisti iz vzhoda ima podobno, če ne celo večjo rušilno moč. Ob vsem tem grmenju pa se danes gotovo najbolj smeje Vladimirju Putinu. Donald Trump je ob asistenci najbogatejšega zemljana Elona Muska že v prvem mesecu po inavguraciji Belo hišo spremenil v hišo norcev.

Po norostih, ki prihajajo iz Washingtona že skoraj vsak dan kot po tekočem traku, se vse bolj zdi, da se hitro bližamo koncu sveta. V tej apokaliptični drami pa namesto vesoljcev Belo hišo prevzamejo kar agenti Putinove KGB.