Kdo drug kot opozicija si močno želi predčasnih volitev. Janez Janša jih na turneji po Sloveniji spet napoveduje. Ne letos, zgodile naj bi se najkasneje naslednjo pomlad, je povedal v intervjuju za pomurski Vestnik. Predčasne volitve zagotovo bodo, a volivci in opozicija nimajo velikega vpliva na to, kdaj bodo, še prizna.

Človek se lahko samo še drži za glavo. V državi gre vse narobe. O (ne)kompetentnosti oblasti kaže zadnja afera z nakupom dotrajane stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodstva. Kako bodo ti ljudje upravljali državo, če niso sposobni kupiti niti ene stavbe, se ob vseh kolobocijah, ki jih spremljamo zadnji teden, povsem upravičeno sprašuje javnost.

Vsakič, ko se KPK zakoplje v osebne finance Janeza Janše, nastane problem. Tako je bilo leta 2013, ko so preverjali premoženje predsednikov parlamentarnih strank, in tako je bilo tudi deset let za tem, ko je protikorupcijska komisija vzela pod lupo nekdanjega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Brdo Marjana Hribarja, ki je v letih 2020 in 2021 pri oddaji protokolarnega objekta Vila Zlatorog na Bledu tedanjemu premierju Janezu Janši velikodušno odobraval popuste in potem zavajal javnost in oviral delo KPK.

Napoveduje se prelomno leto 2024 v slovenski notranji politiki. Politični dogodek leta ne bodo samo volitve v Evropski parlament, na kocki bo tudi prihodnost vlade in prvega ministra Roberta Goloba. Če bo premier politično preživel to leto, bi njegova vlada lahko ostala na oblasti do konca mandata. Golob bo na premierskem prestolu trden toliko, kolikor bo trdna njegova večina v državnem zboru.

Redko se zgodi, da najvplivnejši človek v državi ni predsednik vlade. Prvi človek izvršilne veje oblasti, ki ima v rokah največje vzvode moči me vsemi politiki. Robert Golobu se je to zgodilo, in to že v prvi polovici mandata. Padec podpore tako vladi kot premierju, ki jo zadnje mesece kažejo raziskave javnega mnenja, je bil prehud, da bi Goloba obdržali na prvem klinu Reporterjeve že tradicionalne lestvice 100 najbolj vplivnih Slovencev, kjer je kraljeval na začetku leta 2023.

Leto pride in gre. Čas je neusmiljen. Nič ni večno, življenje sploh ne. Ob koncu leta je čas za predah, ko se potegne črto, naredi inventura za nazaj in načrti za naprej. Po čem si bomo zapomnili leto 2023, ki v teh dneh jemlje slovo? Po poplavah v začetku avgusta, po tej naravni katastrofi, katere dimenzije Slovenija ne pomni. Sredi poletja se je dobesedno utrgalo nebo, poplave so prizadele kar dve tretjini države. Deroča voda je s sabo odnašala vse, tudi človeška življenja. Škoda se meri v milijardah evrov, sanacija bo potekala več let.

Ne Tatjana Bobnar, za strmoglavljenje podpore vladi in prvemu ministru so večinoma drugi razlogi. Z Robertom Golobom se je na dnu lestvic priljubljenosti politikov znašel tudi minister Luka Mesec, poleg Tanje Fajon (SD) podpredsednik vlade. Gibanje Svoboda se spreminja v podružnico Levice, ki ima vse bolj glavno besedo v koaliciji.

Leta 2024 se bo očitno ponovilo leto 2013. V glavni vlogi bo spet komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo odstavljala predsednika vlade. Pred enajstimi leti Janeza Janšo, prihodnje leto Roberta Goloba. Janšo so odstavljali zaradi nepojasnjenega premoženja, Goloba bodo zaradi političnega vmešavanja v delo policije. KPK se pri nas ne ukvarja samo z integriteto in preprečevanjem korupcije, poskuša vplivati tudi na dnevno politiko. Po potrebi odstavlja tudi predsednike vlad.

Prav nič velikega se (še) ni zgodilo, pa že leto dni je minilo. Ko so se ena vrata zaprla, druga se še niso do konca odprla. Anže Logar je eno leto po porazu na predsedniških volitvah naredil le dva koraka: ustanovil Društvo Platforma sodelovanja in odstopil s funkcije predsednika sveta SDS. Naredil je tisto, kar se od njega pričakuje. Vse teče po načrtu, samo še (predčasne) volitve se morajo zgoditi. Potem bo čas še za tretji korak, da bo iz društva nastala nova politična stranka.

Urška Klakočar Zupančič je zagotovo boljša pisateljica kot predsednica državnega zbora. V politiki se je očitno znašla po pomoti, saj že od prvega dne igra vlogo »drama queen«. Kaos, ki zadnji teden vlada v hramu demokracije, je v dobršni meri posledica njenega načina vodenja, saj je tej pomembni politični funkciji očitno nedorasla.

Borut Pahor je s pravkar izdano knjigo Zmaga je začetek presegel samega sebe. Gre za politika prve lige, ki mu je v svoji bogati politični karieri uspelo praktično vse.

Znebili bi se Roberta Goloba in vladali naprej. Takšen načrt imajo. Na predčasne volitve, ki jih predlaga prvak opozicije Janez Janša, ne bi šli. Kdo bi se rad znebil Goloba, je bolj ali manj jasno. Gre za še vedno vplivni krog nekdanjega predsednika partije in države Milana Kučana, za nekatere močne predstavnike kapitala, za »spindoktorje«…

Nova Slovenija ima problem. Stranka je danes obkoljena z vseh strani, v vodstvu so se do konca politično zapletli. NSI na naslednjih volitvah tako spet grozi, da ostane pred vrati parlamenta. Dejstvo je, da v zadnjih šestih letih, ko stranko vodi Matej Tonin, krščanskim demokratom preboj ni uspel. Na volitvah nikoli niso zbrali niti desetih odstotkov, kaj šele, da bi postali dominantna politična sila na desni sredini.

Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.

Včeraj iz Gibanja Svobode izključena poslanka Mojca Šetinc Pašek ni kdorkoli, zaradi česar utegne imeti premier Robert Golob še velike probleme. Šetinc Paškova je pomemben člen omrežja Milana Kučana. Poročena je z nekdanjim politikom, novinarjem, urednikom..., zadnja desetletja pa lobistom Miletom Šetincem. Šetinc Paškova, ki je bila pred vstopom v politiko vrsto let novinarka RTV Slovenija, se je priženila v dinastijo Šetinc, ki je bila v bivšem režimu pomemben del partijske elite. Precejšen del družbenega vpliva pa so Šetinci obdržali tudi med tranzicijo. Ker je minilo že kar nekaj let in je javnost pozabila, kdo so (bili) Šetinci, poobjavljamo dosje "Dinastija klana", ki je bil leta 1998 objavljen v reviji Mag.

Šetinc Paškova, ki je na svojo stran dobila tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda, bi lahko prva zapustila Goloba in ustanovila samostojno poslansko skupino, ki jo sicer morajo sestavljati najmanj trije poslanci, kar pa med 41-člansko posadko največje vladne stranke v državnem zboru gotovo ne more biti kar velik problem.

Ker v državnem gospodarstvu pod Golobom v SD ne dosežejo svojega, so očitno zdaj začeli »graditi mostove« na drugo stran političnega prostora – preko Logarjeve Platforme Sodelovanja do Janševe SDS.

Bo premier Robert Golob peljal vladno barko naprej varno v pristan do spomladi 2026, si bo že med samo plovbo nadel rešilni pas in skočil v morje, krmilo pa prepustil drugemu mandatarju ali pa se bo njegov »Titanik« zaletel v ledeno goro in bomo šli (spet) na predčasne volitve? To so trije mogoči scenariji na razburkanem slovenskem političnem morju.

Minuli teden je vladajoča koalicija verskim uslužbencem znižala višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost s 100 na 60 odstotkov. Ukinjena je bila uredba, ki jo je na zadnji seji maja lani sprejela tretja vlada Janeza Janše, s katero je določila 100-odstotno kritje prispevkov.

Država je na berglah. Dobesedno. Pa ne samo zaradi katastrofalnih poplav. Premier Robert Golob si je v dveh mesecih poškodoval tako desno kot levo nogo. Julija na morju desno peto, nedavno v domači kuhinji še prst na levi nogi. Zadnje tedne gledamo fotografije poškodovanega premierja, ki z berglami hodi naokrog po sestankih. Nič kaj prijetni prizori, ne zanj ne za državljane. V ozadju pa skoraj že popoln kaos v javnih financah. Državni statistiki niti rasti BDP ne znajo več napovedati. Zmotijo se za dve milijardi evrov, a potem ni nihče kriv za napačne izračune. Možno le v Sloveniji.