Janez Janša bi kar po tviterju odstavljal in nastavljal predsednike Nove Slovenije. Počne ravno to, česar sam ne pusti politični konkurenci, da se vmešava v interne zadeve v njegovi stranki SDS, kjer je »bog in batina« že več kot trideset let.

EU in Nato Sloveniji že 20 let zagotavljata normalnost. Ni vse čisto tako, kot smo si predstavljali zdaj že daljnega leta 2004, ko smo se pridružili obema povezavama, a Slovenija je že dve desetletji sestavni del razvitega zahodnega sveta. Človek si sploh ne predstavlja, v kakšnem stanju bi država bila, če ne bi bili člani EU in Nata.

Ob smrti Janeza Drnovška februarja 2008 je v brezplačniku Total tedna izšel intervju z njegovim osebnim zdravnikom Sašem Kavčičem, tedaj direktorjem zdravstvenega doma v Cerknici.

Človeku daj oblast, in pokazal se bo v pravi luči. Ta stari pregovor velja za politike vseh barv. Ko pridejo na oblast, ko v roke dobijo vzvode moči, običajno dokaj hitro na plano pride njihov pravi značaj. Nemalokrat oblast spremeni človeka, pridobljena moč se lahko zlorablja ne le za bogatenje, tudi za laganje, manipuliranje z ljudmi, razlagajo strokovnjaki za menedžment.

Spet se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Na specializiranem državnem tožilstvu vprašanja Reporterjevega novinarja razumejo kot pritisk na njihovo delo. Višja državna tožilka Blanka Žgajnar se je postavila v vlogo razsodnice, katera novinarska vprašanja in kateri članki so v javnem interesu.

V Sloveniji zima, tam spodaj poletje – urednik Silvester Šurla je prepotoval najmanjšo celino in popisal svoje vtise.

Pri nas imamo dve partiji, eno na levi, drugo na desni: SD in SDS. Na začetku samostojne države sta bili to dve socialdemokratski stranki, in pokojni dr. Jože Pučnik je celo naivno mislil, da bi lahko prišlo do njune združitve. A iz te moke ni bilo kruha. Prenovljeni komunisti in Pučnikovi socialdemokrati so si bili preveč različni in so še naprej šli vsak svojo pot.

Od osamosvojitve dalje Slovenijo vodi ena sama stranka, imenuje se Denar, politično prepričanje članov pa je pohlep. Takšen komentar je ob zadnji aferi z razvpitim nakupom stavbe na Litijski 51 v Ljubljani podal Reporterjev dolgoletni vir, eden boljših poznavalcev zakulisnih omrežij, ki so ugrabila slovensko javno zdravstvo.

Kdo drug kot opozicija si močno želi predčasnih volitev. Janez Janša jih na turneji po Sloveniji spet napoveduje. Ne letos, zgodile naj bi se najkasneje naslednjo pomlad, je povedal v intervjuju za pomurski Vestnik. Predčasne volitve zagotovo bodo, a volivci in opozicija nimajo velikega vpliva na to, kdaj bodo, še prizna.

Človek se lahko samo še drži za glavo. V državi gre vse narobe. O (ne)kompetentnosti oblasti kaže zadnja afera z nakupom dotrajane stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodstva. Kako bodo ti ljudje upravljali državo, če niso sposobni kupiti niti ene stavbe, se ob vseh kolobocijah, ki jih spremljamo zadnji teden, povsem upravičeno sprašuje javnost.

Vsakič, ko se KPK zakoplje v osebne finance Janeza Janše, nastane problem. Tako je bilo leta 2013, ko so preverjali premoženje predsednikov parlamentarnih strank, in tako je bilo tudi deset let za tem, ko je protikorupcijska komisija vzela pod lupo nekdanjega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Brdo Marjana Hribarja, ki je v letih 2020 in 2021 pri oddaji protokolarnega objekta Vila Zlatorog na Bledu tedanjemu premierju Janezu Janši velikodušno odobraval popuste in potem zavajal javnost in oviral delo KPK.

Napoveduje se prelomno leto 2024 v slovenski notranji politiki. Politični dogodek leta ne bodo samo volitve v Evropski parlament, na kocki bo tudi prihodnost vlade in prvega ministra Roberta Goloba. Če bo premier politično preživel to leto, bi njegova vlada lahko ostala na oblasti do konca mandata. Golob bo na premierskem prestolu trden toliko, kolikor bo trdna njegova večina v državnem zboru.

Redko se zgodi, da najvplivnejši človek v državi ni predsednik vlade. Prvi človek izvršilne veje oblasti, ki ima v rokah največje vzvode moči me vsemi politiki. Robert Golobu se je to zgodilo, in to že v prvi polovici mandata. Padec podpore tako vladi kot premierju, ki jo zadnje mesece kažejo raziskave javnega mnenja, je bil prehud, da bi Goloba obdržali na prvem klinu Reporterjeve že tradicionalne lestvice 100 najbolj vplivnih Slovencev, kjer je kraljeval na začetku leta 2023.

Leto pride in gre. Čas je neusmiljen. Nič ni večno, življenje sploh ne. Ob koncu leta je čas za predah, ko se potegne črto, naredi inventura za nazaj in načrti za naprej. Po čem si bomo zapomnili leto 2023, ki v teh dneh jemlje slovo? Po poplavah v začetku avgusta, po tej naravni katastrofi, katere dimenzije Slovenija ne pomni. Sredi poletja se je dobesedno utrgalo nebo, poplave so prizadele kar dve tretjini države. Deroča voda je s sabo odnašala vse, tudi človeška življenja. Škoda se meri v milijardah evrov, sanacija bo potekala več let.

Ne Tatjana Bobnar, za strmoglavljenje podpore vladi in prvemu ministru so večinoma drugi razlogi. Z Robertom Golobom se je na dnu lestvic priljubljenosti politikov znašel tudi minister Luka Mesec, poleg Tanje Fajon (SD) podpredsednik vlade. Gibanje Svoboda se spreminja v podružnico Levice, ki ima vse bolj glavno besedo v koaliciji.

Leta 2024 se bo očitno ponovilo leto 2013. V glavni vlogi bo spet komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo odstavljala predsednika vlade. Pred enajstimi leti Janeza Janšo, prihodnje leto Roberta Goloba. Janšo so odstavljali zaradi nepojasnjenega premoženja, Goloba bodo zaradi političnega vmešavanja v delo policije. KPK se pri nas ne ukvarja samo z integriteto in preprečevanjem korupcije, poskuša vplivati tudi na dnevno politiko. Po potrebi odstavlja tudi predsednike vlad.

Prav nič velikega se (še) ni zgodilo, pa že leto dni je minilo. Ko so se ena vrata zaprla, druga se še niso do konca odprla. Anže Logar je eno leto po porazu na predsedniških volitvah naredil le dva koraka: ustanovil Društvo Platforma sodelovanja in odstopil s funkcije predsednika sveta SDS. Naredil je tisto, kar se od njega pričakuje. Vse teče po načrtu, samo še (predčasne) volitve se morajo zgoditi. Potem bo čas še za tretji korak, da bo iz društva nastala nova politična stranka.

Urška Klakočar Zupančič je zagotovo boljša pisateljica kot predsednica državnega zbora. V politiki se je očitno znašla po pomoti, saj že od prvega dne igra vlogo »drama queen«. Kaos, ki zadnji teden vlada v hramu demokracije, je v dobršni meri posledica njenega načina vodenja, saj je tej pomembni politični funkciji očitno nedorasla.

Borut Pahor je s pravkar izdano knjigo Zmaga je začetek presegel samega sebe. Gre za politika prve lige, ki mu je v svoji bogati politični karieri uspelo praktično vse.

Znebili bi se Roberta Goloba in vladali naprej. Takšen načrt imajo. Na predčasne volitve, ki jih predlaga prvak opozicije Janez Janša, ne bi šli. Kdo bi se rad znebil Goloba, je bolj ali manj jasno. Gre za še vedno vplivni krog nekdanjega predsednika partije in države Milana Kučana, za nekatere močne predstavnike kapitala, za »spindoktorje«…