Prihodnje leto, če bo prišlo do zamenjave oblasti, bo Janša očitno naredil isto, razveljavil vse, kar je sprejela Golobova vlada. Še več, na krilih vetra, ki piha z zahoda, iz Trumpove Bele hiše, bo z »ustavno koalicijo razuma«, z dopolnitvami ustavnega reda, to namreč napoveduje, državo postavil na glavo, saj da je pred nami čas velikih korakov.

V teh dneh, ko se je sprejemal novi zakon o zdravstveni dejavnosti, smo bili priča prav epskemu spopadu za razdelitev skoraj šest milijard evrov, kolikor se bo letos nateklo v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo v resnici le preneseno iz zasebnih, komercialnih zavarovalnic na državno zdravstveno zavarovalnico, zdaj novela zakona o zdravstveni dejavnosti pomeni drugo poglavje zdravstvene reforme. 

Gre za razmejitev javnega in zasebnega, za prepoved t. i. zdravniškega dvoživkarstva … Z amandmajem poslancev vladajoče koalicije pa je bila na koncu, kljub zadržkom ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, koncesionarjem v zdravstvu postavljena tudi omejitev pri razpolaganju z dobički. Po novem bodo koncesionarji, enako kot velja za javne zavode, porabili dobiček le za opravljanje in razvoj dejavnosti.

Vladajoča koalicija na eni strani je prepričana, da bo okrepila javno zdravstvo, opozicija, zdravniška zbornica, sindikat Fides … na drugi strani svarijo pred kolapsom javne zdravstvene mreže. Vodja vladnega strateškega sveta za zdravstvo kirurg Erik Brecelj je jasen – potrebno je postaviti meje, omejiti ameriški sistem zaslužkarstva, dobičke, ki gredo v neskončnost. 

Gre namreč za (javni) denar, za velike količine denarja, za hitre in enostavne zaslužke. Zato takšno ropotanje, grmenje in strašenje pred novelo zakona o zdravstveni dejavnosti.

Strašenju Bojane Beović, predsednice zdravniške zbornice, da zaradi novele več sto zdravnikov grozi z odpovedjo, ne verjame niti ekonomist Maks Tajnikar, strokovnjak za ekonomiko zdravstva. Ne pričakuje velikega navala v zasebni sektor. Pravi, da so v preteklosti že bili primeri, ko so zaposleni iz javnih zavodov odšli v zasebno sfero in nato ugotovili, da biti podjetnik ni tako preprosto, nekateri pa so potem prišli celo nazaj. 

Tudi Tajnikar je kritičen do neurejenega sistema zdravniškega »dvoživkarstva« in ponuja rešitev, da bi se pogodbe za popoldansko delo sklepale med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci, ne pa med zdravnikom in izvajalcem, kot se sedaj. Da bodo zdravstveni delavci, ki hočejo delati več, to lahko počeli v matični (javni) ustanovi, za kar bodo po novem tudi primerno nagrajeni, pa ob sprejemanju zakonske novele zagotavljajo v vladni koaliciji.

Vendar pa ima opozicija prav, ko opozarja na slabo vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov ter negospodarno porabo javnega denarja. A zdravstvenim dobaviteljem ni stopila na prste ne ta vlada, ne prejšnje vlade. Iz javnega zdravstva se v zasebne žepe še vedno pretaka preveč javnega denarja, visoki dobički pa na koncu običajno končajo v luksuznih vilah in jahtah. 

Pričakovanja, da bo Golobova vlada na tem področju končno naredila red, se žal (še) niso uresničila. Najbolj razvpita zdravstvena dobavitelja zakonca Frantar-Zabret, podjetje Medicoengineering, si tudi pod sedanjo vlado maneta roke, saj sta denimo v letu 2023 imela rekordne poslovne rezultate. Podobno še večina drugih glavnih igralcev v tej panogi, ne samo dobaviteljev, tudi gradbenih podjetij, ki gradijo ali prenavljajo bolnišnice.  

Vsi politiki, tako levi kot desni, imajo vedno polna usta skrbi za paciente, a v praksi se potem vedno zaplete. Žal pa so tudi premnogi zdravniki namesto pacientov na prvo mesto postavili denar (zaslužek). Ni problem samo zdravniški sindikat Fides, tudi zdravniška zbornica je, pa še kakšno drugo interesno združenje v zdravstvu. Po njihovih izjavah in dejanjih sodeč, ti veliko bolj zastopajo zasebne interese kot pa javni interes. Bolj interese zasebnikov kot pa javnega zdravstva. Na istem bregu pa sta se znašli tudi obe opozicijski stranki: SDS in NSI.

Karkoli si lahko mislimo o Golobovi vladi, dejstvo je, da se je drugače od predhodnic vendarle odločila za korenito reformo zdravstva. Da vsaj poskuša narediti več reda v tem kaotičnem sistemu, ki mnogim omogoča ribarjenje v kalnem, zato se zdaj tako krčevito upirajo spremembam. V igri je (javni) denar, velike količine denarja, hitri in enostavni zaslužki. Zato takšno ropotanje, grmenje in strašenje pred novelo zakona o zdravstveni dejavnosti.

Gre za finančno močan in vpliven lobi, za njihove interese, zato bodo ti bizniserji zdaj gotovo naredili vse, da se prihodnje leto zamenja oblast. Da se potem takoj ukine novi zakon o zdravstveni dejavnosti, kot je javno že napovedala Jelka Godec.