Novi koaliciji bi se z leve pridružili še Socialni demokrati Matjaža Hana, z desne pa Nova Slovenija Mateja Tonina. Štiri stranke morajo na volitvah skupaj prejeti več kot 45 glasov, potem bo politični scenarij tretjega bloka v taki sestavi mogoč, v nasprotnem primeru pa bo šlo še za en politični račun brez krčmarja.

Koalicija se praviloma prične zares sestavljati šele, ko so prešteti volilni glasovi in razdeljeni poslanski mandati med stranke, ki jim uspe prestopiti parlamentarni prag. Pa še potem se lahko kaj zaplete, še posebej, ker kandidata za mandatarja v izvolitev državnemu zboru predlaga predsednica republike Nataša Pirc Musar. Načeloma lahko predlaga kogarkoli, ne nujno relativnega zmagovalca volitev, za katerega meni, da uživa zadostno podporo med poslanci.

Pri Pirc Musarjevi, kar kaže nedokončana saga izbiranja novega guvernerja Banke Slovenije, se lahko zaradi njenih osebnih kapric in pravne telovadbe tudi pri mandatarju zgodi kako presenečenje. Pirc Musarjeva bi lahko pri tem imela tudi lastne politične račune – za njeno ponovno izvolitev na funkcijo predsednice republike bi ji gotovo bolj ustrezalo, da bi novi mandatar (v četrto) postal Janša, saj bi lahko v tem primeru igrala na karto političnega branika pred janšizmom.

Na naslednjih volitvah poleg Prebiliča in Logarja na mandatarsko funkcijo ciljata tudi Janša in Golob. Ne predsednik SDS ne predsednik Gibanja Svoboda nista politično odpisana in lahko tako eden kot drugi sestavita novo koalicijo. Seveda tudi onadva ob pogoju, da v državnem zboru zbereta najmanj 46 glasov. Bo pa na »Hanovi avtocesti« do volitev zagotovo precejšnja gneča; vozniki bodo prehitevali in izsiljevali tako po levi kot po desni, kakšen pa bo tudi obtičal v koloni ali bo udeležen v prometni nesreči.

Da bo predvolilna dirka lahko še zelo krvava, najbolj skrbi novinca na nacionalnem političnem parketu Prebiliča, ki zadnje mesece javno moleduje, da bi vsaj levo od sredine sklenili nekakšen pakt o nenapadanju, da ne bi bil deležen prijateljskega ognja in nožev v hrbet.

V ponedeljek, 23. junija, tik pred dnevom državnosti, ko naj bi Vladimir Prebilič na tiskovni konferenci predstavil svojo politično platformo, bo najbrž kaj več jasno tudi o njenih programskih usmeritvah. Kako se bo nova stranka pozicionirala levo od sredine, predvsem v čem se bo razlikovala od Gibanja Svoboda in SD. Če bo Prebiliča odneslo preveč v levo, si bo sam zamejil volilno telo. Bolj ko bo šel proti sredini, na večji bazen volivcev lahko računa.

Če bo Vladimirja Prebiliča odneslo preveč v levo, si bo sam zamejil volilno telo. Bolj ko bo šel proti sredini, na večji bazen volivcev lahko računa.

Z novim političnim igralcem bo levo od sredine kar gneča, zato bodo odločale nianse. Prebiličev cilj namreč ni pobrati le razočaranih volivcev (t. i. neopredeljenih v anketah), ki so leta 2022 dali svoj glas Gibanju Svoboda, ampak postati prva stranka na levi sredini. Politično strategijo, kako to doseči, evropskemu poslancu že nekaj časa pilijo Matija Sevšek, javnosti najbolj znan v vlogi nekdanjega zaupnika Alenke Bratušek, ko je bila ta na funkciji predsednice vlade, in brata Petar in Nikola Damijanić (javnomnenjska agencija Ninamedia).

V političnem taboru nekdanjega kočevskega župana sta tudi že Brane Golubović, nekdanji vodja poslanske skupine Liste Marjana Šarca, ki se je po zadnjih volitvah pripojila k Svobodi, in nekdanji evropski poslanec LMŠ/Svobode Klemen Grošelj. Pri Prebiliču bi lahko našla politično zavetje tudi iz Svobode izključena poslanka Mojca Šetinc Pašek, pa še kak drug poslanec največje vladne stranke. Za predvolilna soočenja na nacionalni RTV Slovenija Prebilič potrebuje status parlamentarne stranke. Če bi kandidiral na listi Vesne, tako kot je v evropski parlament, tega problema ne bi bilo. Ker pa bo ustanovil novo stranko, potrebuje tri poslance. Morda njihova imena razkrijejo že ta mesec na prvi tiskovni konferenci.

Da na tretji politični blok računajo tudi desno od sredine, da si ne želijo biti večni ujetniki Janeza Janše, v intervjuju za tokratno številko Reporterja govori tudi član izvršilnega odbora Nove Slovenije, ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec. Koaliciji dveh levo- in dveh desnosredinskih strank pa naj bi bila naklonjena tudi dva bivša politika, prejšnji predsednik republike in nekdanji premier Borut Pahor, prav tako pa tudi nekdanji premier Miro Cerar, ki se je minuli teden udeležil javne tribune Logarjeve Platforme sodelovanja. Da bi se eden ali drugi aktivno pridružil Logarju ali Prebiliču, sicer ni pričakovati. 

Vnovičen vstop v aktivno politiko najbrž ne zanima več Mira Cerarja, ki je postal dekan ljubljanske pravne fakultete. Borut Pahor, ki so ga zaradi izjave, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, na slovenski levici dokončno izobčili, pa menda še ni rekel zadnje besede v slovenski politiki. Govorice, da bi lahko še v tretje kandidiral za funkcijo predsednika republike, čemur naj bi bila naklonjena nekatera pravna menja, namreč ne potihnejo.