V zadnjem času so podobne grožnje prejeli v več šolah v Bosni in Hercegovini, zaradi česar je policija pred dnevi pridržala pet mladoletnikov. V tem času je štirinajstletnik v Bosanski Krupi smrtno zabodel policista, drugega ranil, pred nekaj dnevi je v sarajevski učenec prvega razreda srednje strojne tehnične šole streljal v učenca tretjega razreda in ga, na srečo, le ranil. Strelec naj bi streljal, ker je bil deležen vrstniškega nasilja … Lahko pa je bil kdo od napadalcev povezan v mrežo islamistov?

»Operativno zanimivi« mladoletniki

Primerov otroškega nasilja je nič koliko od Amerike, Srbije … do Slovenije. Za BIH bi lahko rekli, da je vse to posledica krute vojne, razčlovečenosti, ki so jo doživeli tamkajšnji prebivalci, in ni nič čudnega, če lokalni turistični vodnik, ki nima niti 40 let, hrepeni po Jugoslaviji, ki je v bistvu sploh ni živel, in poveličuje Tita, češ da je bil edini, ki ni bil nacionalist in je vsem narodom hotel dobro, zdaj pa imajo v tisti zgradbi v Sarajevu (predsedstva federacije BIH) tri »budale«, ki skrbijo le zase, v stavbi parlamenta pa »idiote«, ki nič ne delajo, razlaga.

Tudi Slovenija ni izjema. Lani jeseni so mladoletniki sredi Ljubljane grozili moškemu in ga oropali … Na spletu je učenec ene od črnomaljskih šol septembra grozil vrstnici in na družbenem omrežju objavil fotografijo z orožjem. Tudi otrokov oče je imel neprijavljeno orožje in naboje. Res dober zgled otroku. »Operativno zanimivi« mladi posamezniki, tudi mladoletni – kot jih je označila policija – so pred časom grozili migrantom. In še in še.

Bom jaz poklical očeta!

Pred dnevi sem v domu starejših okoli bajerja, deset metrov nasproti doma, po pešpoti spremljala moškega, ki hodi s hojco, drugi so bili z vozičkom, pot je namenjena predvsem njim: na njej tudi fanta, 10, 12 let, s skuterjem in skirojem. »Gospodiča, to ni za skuterje, saj vidita, da so tu nemočni ljudje.« Nič! In ponovim. »Imam dovoljenje,« je rekel eden. »Kakšno dovoljenje? Umaknita se.« Nič. »A bo treba poklicati policijo?« »Bom jaz poklical očeta, strica – eden je šef policije, drugi šef v zaporu,« mi je zagrozil mlajši.

Stojim pred semaforjem, v sosednjem avtu je dekletce, otrok, morda ima 12 let, s kakšnima dva centimetra dolgimi trepalnicami, nohti na roki so umetni, dolgi prav tako več kot dva centimetra, kot oglje črni lasje, gleda se v ogledalo na telefonu in popravlja pričesko, oče pa čaka na zeleno luč.

Dekleta, otroci se ličijo in se trudijo le za svoj videz, drugi se zapirajo v neki navidezni svet, ki so ga ustvarila družbena omrežja, in nimajo z realnostjo prav veliko zveze. Težko je biti star 13, 16 let, težko je biti najstnik. Če se sebe in vrstnikov spomnim, ko smo imeli 16 let – bila sem najpametnejša, vsi so bili neumni, vsi in ves svet je obstajal zato, da meni greni življenje. Pomislite, kaj doživlja današnji najstnik ob vsem dogajanju, ob vsem informacijskem sistemu! Jaz pa sem danes najbrž le »stara zoprna baba«, ki ne grem več v korak s časom?

Mladi izgubljajo smisel, vizijo

Družbena omrežja so zgled – otroci se trudijo vzbujati pozornost, počnejo in objavljajo stvari, ki res osupljajo. Je to mogoče? Bo kdo kaj storil? Starši so zgled ali pa ne. Mnogi starši ne znajo, ne zmorejo, se niti ne zavedajo, kam potiskajo svoje otroke. Tudi za starše je težko – za to delo vjih nihče ne uči.
Mladi domala povsod po svetu so v krizi, izgubljajo smisel, vizijo – zgledi odraslih so katastrofalni, če začnemo pri politiki?

Poglejmo Ameriko pred volitvami, ko K. Harris primerja D. Trumpa s Hitlerjem, s fašisti, Trump govori, da so migranti bande, da bi bilo treba postreliti vse, ki komu od Američanov kaj storijo, in podobno obmetavanje … Kako naj se mlad človek razvije v zrelo, odgovorno osebnost? Namesto da bi bili zgled, da bi pri mladih spodbujali ustvarjalnost, kritično razmišljanje, jih učimo/jo sovraštva. Ali bo kdo sposoben narediti konec primitivizmu, brezčutnosti? Potrebujemo novo vsesplošno vojno, da nas bo prebudila in streznila, da bodo prihodnje generacije lahko zaživele?

In šola? Jih vzgaja? V Sloveniji nimamo niti dovolj učiteljev, če že starši ne zmorejo tega. Manjka jih štiri tisoč? A ministrstvo trdi, da je storilo vse in da vse poteka nemoteno. Po eni strani torej manjka učiteljev – a kdo se sploh odloča biti učitelj, so to kvalitetni kadri?

Zavozili smo prihodnost svojih otrok

Si predstavljate fanta, ki je imel v devetih letih osnovne šole eno samo zaključeno štirico (likovni pouk) in zna že programirati, postavljati videostrani, obvlada fotošop, avdio-video montažo, na državnih prvenstvih fizike se je uvrščal visoko, dobival medalje … In se ves navdušen vpiše na tehnično gimnazijo, da bo to svoje znanje nadgradil, a dobi za učitelja fizike dvojnega doktorja znanosti, ki je gotovo genij, a ne zna razlagati in ves razred nič ne razume? Kakšno šolstvo, kakšna tragedija se nam dogaja ob pomanjkanju učiteljev! V šolstvu bomo zavozili otroke, ki imajo voljo in moč, v zdravstvu pa bomo s takimi kadri pač hitreje umirali. In to je sodobna Slovenija!

Kaj je z nami odraslimi narobe? Biti bi morali zgled. Šole bi morale v svoj program dodati predmet, da bi se učili biti človek! To je res usodno, kaj dajemo mladim, kam jih usmerjamo, koliko jim ponujamo, koliko se zavedamo brezupnosti, v katero jih potiskamo.

Bo nov plačni sistem kaj rešil? Za precej zdajšnjih generacij nič … Zavozili smo prihodnost svojih otrok, vnukov, ker se skupaj s politiko ukvarjamo z levimi in desnimi, kdo bo s kom in kdo ne bo, vse drugo je le mimogrede.