Revija Reporter
Slovenija

Tino Gaber za (pod)predsednico! (KOMENTAR)

Ljerka Bizilj
33 40.092

31. jul. 2024 6:00 Osveženo: 6:47 / 31. 7. 2024

Deli na:

Tina Gaber

M24/Marko Vavpotič

Mala drama še pri kolesarstvu oz. olimpijskih igrah! Kadrovski vrtiljaki niso samo v politiki, so tudi npr. v športu, kolesarstvu; a ne pri kolesarjih, saj ti samo »garajo« in se dokazujejo z rezultati, ampak pri onih ob njih in za njimi. Najboljši seveda lahko odločijo, kje bodo in kje ne bodo tekmovali, o drugih odločajo njihovi selektorji, in zakulisja v športu so zagotovo prav tako močna kot v politiki.

Si predstavljate, koliko pozornosti bi Slovenija vzbudila v Parizu, če bi tam bil Tadej Pogačar, zmagovalec Toura? A je preutrujen. To je gotovo res, a Pogačar se ni pokazal kot človek, ki bi se zato odpovedal olimpijskim igram. Urška Žibert, Pogačarjeva zaročenka, ni bila uvrščena na olimpijske igre, čeprav je aktualna dvakratna državna prvakinja v vožnji na čas in na cestni dirki in je za enajst minut premagala npr. Urško Pintar, ki jo je selektor ženske reprezentance Gorazd Penko uvrstil na igre.

Predsednik kolesarske zveze Pavel Marđonović je priznal, da bi bil Pogačar najbrž mnogo manj utrujen, če bi v Pariz šla tudi Urška (POP TV) in tudi sam je v intervjujih ob sprejemu v Ljubljani in Komendi temu nekako prikimal. Skratka, Penko je zavozil.

Najbolj tragična športna osebnost pa je gotovo Primož Roglič. Slovenski mediji so bili prizanesljivi, nemški pa so ga označili za starega in nerodnega. Roglič bo gotovo demantiral vse te očitke. A kot smo rasli ob Bojanu Križaju v smučanju, smo rasli z Rogličem v kolesarjenju, in tega ne smemo pozabiti. In najbrž ima prav tisti, ki je nekje na spletu zapisal, da se bomo Pogačarja spominjali kot zmagovalca, o Rogliču pa snemali filme.

Najbolj tragična športna osebnost pa je gotovo Primož Roglič. Slovenski mediji so bili prizanesljivi, nemški pa so ga označili za starega in nerodnega.

Polemike pa niso le o tem, kdo je kriv, da Pogačar ne gre na olimpijske igre, ampak tudi o oblačilih naših športnikov, v katerih bodo tekmovali na igrah. Nekaterim niso všeč. Oblikoval jih je kot že večkrat – Sandi Murovec. Na srbski televiziji so ga gostili, saj je oblikoval oblačila tudi za njihove udeležence v Franciji. Prav dobro so videti.

Sicer pa je dobro tudi to, da so bili vsaj na nacionalni televiziji oglasi za olimpijske igre, v katerih so se pojavljali naši športniki. V t. i. resnih člankih, poročilih so Kristijana Čeha, Janjo Garnbret, odbojkarje, rokometaše …  velikokrat tudi v zvezi z igrami premagali politiki. Skratka, v domala vseh medijih smo imeli in še imamo spet zelo »pomembno« politično temo. Kdo od politikov bo/je šel na olimpijske igre v Francijo, kdaj in s čim?

S falconom, spartanom, z redno linijo in česa se bo udeležil. Sprva je bilo slišati, da bo predsednica republike N. Pirc Musar zastopala Slovenijo na otvoritvi iger, premier Golob pa na odprtju para teh iger, šel pa bo predvsem na posamične tekme. Uradno je zdaj tudi tako ostalo, a najbrž po nekaj medijskih odzivih. Kljub vsemu je predsednica spet potegnila kratko. Premier gre na vse!

Navsezadnje nam je večini čisto vseeno, kam kdo gre in s kom, toda večkrat kaže, da premier in predsednica igrata nekakšen pingpong, a se zdi, da premier pogosteje zmaguje in »zafrkava« predsednico, ona se pa bolj kot ne čudi. V bistvu nič novega, večinoma je bilo v zadnjih treh desetletjih tako, le da se je v to tekmovanje in metanje polen pod noge kdaj vpletel še zunanji minister, predvsem ko je šlo za obiske tujine.

M. Tonin je znova ugotovil, da z Golobom ne more zmagati in da se drobtinice (kadrovske?), ki jih je od njega dobival, vedno bolj redčijo. In spet je pri Janši!

Nekoč mi je izkušen starejši politik razložil, da so za zmago na volitvah praviloma pomembnejši npr. gasilci kot obiski tujih držav in državnikov. Zadnji so bolj pomembni predvsem za lastni ego. J. Janša si npr. skuša krepiti podporo z vsakoletnim strankarskim srečanjem na Bovškem, lani so se učili potrpežljivosti, letos so se pripravljali na predčasne volitve, za katere osebno mislim, da jih ne bo.

M. Tonin pa je znova ugotovil, da z Golobom ne more zmagati in da se drobtinice (kadrovske?), ki jih je od njega dobival, vedno bolj redčijo. In spet je pri Janši! Sklonil je glavo in se skupaj z SDS zavzel za ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo preiskovala dogajanje v energetiki v zadnjih letih, ko je v njej deloval tudi R. Golob. Še čez ramo vržena nekdanja poslanka GS M. Šetinc Pašek podpira ustanovitev komisije. Se bo nazadnje priključila Logarjevi Platformi?

Tonin pa je hkrati zmagovalec in poraženec. Dobil je evropske volitve, a vedno bolj izgublja stranko. Bo kdo »izskočil«? Se bo NSI s kom povezala? Če se ne bo nič zgodilo, se bodo do parlamentarnih volitev potopili. Podobno velja za Levico. Pravzaprav je ni več. Čeprav – previdno! Postala je stric iz ozadja. Ukvarja se z veliko stvarmi – kadrovsko obvladuje marsikateri zavod, kulturo, RTV … Najvidnejši člani so se nekako porazgubili. Še L. Mesca ne enačimo več z Levico. M. Han ima najbrž prav, ko pravi, da Mesec postaja vse bolj socialdemokrat (Reporter). Naslednji parlament bo gotovo zelo zanimiv.

Ljerka Bizilj

Primož Lavre

Jernej Pikalo (SD oz. Logarjeva Platforma) pravi, da je leva politična stran idejno izpraznjena in jo vzdržuje zgolj antijanševski efekt (Delo). Tudi antijanševski efekt je že zbledel, torej ni ničesar več. Kaj bo naredil Han, da ne bodo do volitev potonili? Samo še nekaj uspešnih reform oz. sprememb, ki jih moramo čutiti, lahko ohrani vsaj del koalicije. Desnico vzdržujejo napake koalicije. Manj jih bo, manj praznega volilnega prostora bo puščala desnici.

Morda pa bi se stvari hitreje razvile, če bi npr. T. Gaber vlada imenovala vsaj za podpredsednico? Ko je npr. radijski voditelj Denis Avdić poslušal reševalca Roberta Sabola, da ni helikopterske hitre pomoči, da že leta moledujejo za nove helikopterje, je Avdić poklical Gabrovo, in je stvari, ki jih nihče dolgo ni mogel, hitro uredila. Vlada je takoj sklenila kupiti dva helikopterja. Če takšne učinkovitosti ni za izkoristiti!?