Hkrati se ukvarja s problematiko omrežnine, ki jo preveč težko rešuje glede na to, da je strokovnjak za energetiko, a nekaj se le premika, čeprav koalicija menda nezakonito znižuje omrežnino za gospodinjstva.

Kdor porabi veliko elektrike, je gotovo v stiski, čeprav je najbrž večji problem za gospodarstvo … Za stanovanje, veliko približno 50 kvadratnih metrov, kjer živi ena oseba, je bil npr. decembrski račun za elektriko kakšen evro manj kot 35 evrov, od tega je bila elektrika 12 evrov, omrežnina 15 evrov, drugo pa davki itd … Ljubljansko mestno ogrevanje pa je bilo za isto stanovanje 196 evrov! In ogrevanje, voda se v Ljubljani čez nekaj dni še dražita!

Malo pa je manjkalo, da nisem »zapela« slavospeva R. Golobu, da končno uvaja računalništvo in informatiko v osnovne šole, a sem med razpravo o tem v parlamentu ugotovila, da je SDS ne Svoboda predlagala obvezno uvedbo predmeta računalništvo in informatiko v osnovno šolo.

Svoboda je razpravljala, da ni kadra in bi to lahko slabo vplivalo na druge predmete. To bi povečalo učno obremenitev otrok, češ otroci so pod velikim pritiskom. Je kdo od poslancev preveril, kakšne podrobnosti se otroci učijo npr. pri kemiji, družbi, naravi …? »Vsako travco« moramo poznati, mi pripovedujejo. In to jutri pozabijo.

Nekateri propagirajo drugo skrajnost – češ da je večina stvari, ki se jih učijo v šoli, na spletu in bi v učnih načrtih lahko marsikaj izpustili. Nekaj že, a potrebna je prava mera, za širšo razgledanost je potrebno več, a naša šola je, žal, zastarela.

Če bi se Demokrati povezali z NSI in SLS, bi najbrž izgubili oz. bi se odpovedali konceptu, s katerim je Logar šel na samostojno pot. Potem bi lahko ostal tudi v SDS.

Naša šola je vse preveč šola »učenja na pamet«, premalo spodbuja ustvarjalnost, razmišljanje s svojo glavo, učenja za življenje skorajda ni. Nekatere evropske države vključujejo računalništvo v vse predmete – a to bi šele bil zalogaj za slovensko učiteljstvo!

Seveda so v parlamentu predlog SDS zavrnili. Škoda. A veste, da se v prvem letniku tehnične gimnazije, usmerjene v računalništvo, dijaki učijo, kako se naredi datoteko, kaj je word in podobno, skratka, abecedo računalniške pismenosti? Živimo v digitalni dobi, a področje računalništva je prepuščeno družini in otrokom samim.

Opozicijskih predlogov oblastne stranke praviloma ne podprejo – sprejmem – pač v takem političnem svetu živimo. A kako je zavračanje predloga SDS večina koalicijskih poslancev argumentirala! Nisem mogla verjeti, da smo v 21. stoletju! Poslušali smo – že tako so otroci preveč na računalniku, mobilnem telefonu, tiktoku, instagramu, pri igricah … Potem pa še računalništvo v šolah!?

O tem, da bi šolski predmet otrokom lahko odprl druge dimenzije računalnika, spleta in mobilnega telefona, niso razpravljali. Napredek je, žal ali na srečo, v digitalnem svetu, šola bi otroke lahko usmerila na pravo, ustvarjalno pot.  Po digitalni pismenosti je Slovenija v EU menda na 25. mestu od 27 držav!

Bojim se, da tudi čez leto in pol, ko bodo volitve, ne bo kaj bolje, nič kaj optimistično ni mogoče gledati v prihodnost. Da bi imeli na oblasti neko strokovno, odgovorno ekipo? Težko. Desnica zbira svoje in tuje vrste, kako bi šla na volitve močnejša. NSI in SLS sta že sodelovali na parlamentarnih volitvah in je tokratna povezava lahko rešitev za eno in drugo stranko.

Sploh SLS je izgubila kompas in padla na pot propada. Predsednik M. Balažic je bledi voditelj, kandidati za njegovo mesto pa prav tako ne obetajo. Tina Bregant, neodvisna ljubljanska svetnica, je sicer čisto simpatična gospa, a SLS z njo ne bi splavala na površje.

NSI in SLS sta se potipali in se še bosta. A predsednik NSI Matej Tonin je že vse povedal. Kandidiral bo na volitvah, in če bo izvoljen, ne bo več evropski poslanec – malo sem, malo tja. In povedal je, da so za naslednje volitve tako in tako že skoraj vse naredili. Evidentirali so že 50 kandidatov za poslance, morebitno tesnejše povezovanje seveda »pridruženim« ne bi dajalo veliko manevrskega prostora. Torej, rešujmo se, a mi smo glavni! Tako je bilo razumeti M. Tonina.

NSI je vedno bolj kritična do Svobode, premislili so si celo glede uvedbe preferenčnega glasu v volilno zakonodajo, čeprav je Svoboda pripravljena podpreti njihov predlog. Pokazali so, da so izgubili koristi, ki so jih imeli od Svobode (DARS?) in zdaj so pač proti, na žalost. Z uvedbo preferenčnega glasu bi bolj volili ljudi in ne le stranke. Če bi poslancem to uspelo sprejeti, bi se z volitvami vsaj malo približali volivcem. Anže Logar in Eva Irgl bi različico NSI podprla.

Precej več je obetala tudi stranka Fokus oz. njen predsednik Marko Lotrič, sicer predsednik državnega sveta, po ustanovnem kongresu sodeč, po članih in podpornikih, ki so se na njem zbrali, Anže Logar in še kdo, z njimi ne bodo imeli težav. A. Logarju pa je le uspel velik korak, ko se mu je pridružil poslanec Svobode Tine Novak, sicer pravnik iz Prekmurja. Tako imajo Demokrati zdaj vendarle poslansko skupino, hkrati pa se skušajo organizirati še na lokalni ravni, po občinah.

Če bi se povezali z NSI in SLS, bi najbrž izgubili oz. bi se odpovedali konceptu, s katerim je Logar šel na samostojno pot. Potem bi lahko ostal tudi v SDS. Poleg tega na desni nastaja velika gneča … A do volitev je še dobro leto!