Aleksander Čeferin, prvi človek Uefe, je bil menda predlani bolj vpliven kot lani. T. Veselu očitno ni mogel pomagati priti do mesta evropskega komisarja. In npr. A. Logar je bolj vpliven kot denimo Jože Colarič, prvi v  Krki. Seveda, Logar se še za zdaj igra s politiko, Colarič pa skuša pridobiti za podjetje čim več dobička.

Morda se Logar »dviga« zaradi namigov o morebitni povezanosti z M. Kučanom? Nekateri bi ga na vsak način radi povezali z M. Kučanom. Da bi mu povečali možnost za podporo t. i. leve sredine? Ali pa za to, da bi volivce t. i. desnice odvrnili od njega? Obe možnosti sta v igri, a gre zgolj za »natolcevanje«, Kučan v Logarjev projekt ne verjame.

M. Kučan, ki je na petem mestu, pravi, da ni stric iz ozadja, trdi tudi, da ta trenutek velika koalicija, levodesna povezava ni mogoča, ker so razlike prevelike, vrednote preveč vsaksebi. A se ne bi pri takšnem ali drugačnem povezovanju morala vsaka stran odreči najbolj skrajnim stališčem in stopiti korak nazaj, če bi hotela sodelovati? In to bi ne bilo slabo. A še vedno ni vseeno, kaj Kučan reče, na kaj namigne. To pusti sled za sabo in ima vpliv.

Predvidevam pa, da ima Rok Čeferin, ki je pred kratkim postal predsednik ustavnega sodišča in je med vplivneži v prvi polovici med stotimi, lahko večji vpliv, kot ga je imel pred njim Matej Accetto. Mislim, da je Accetto izjavil, da ni pomembno, kdo je predsednik, ampak to, kdo je ustavni sodnik.

In res, pomembno je, kdo je ustavni sodnik. A predsednik je zgled, vendarle lahko daje neko usmeritev in s svojo držo vpliva na druge. Nad njimi je še Sodišče EU, dobro je, če se njihove odločitve tam ne razveljavijo. Verjamem, upam, da bo Čeferin skušal spodbujati pokončno držo ustavnega sodišča. Da bi imeli vsaj eno institucijo, ki bi ji lahko kolikor toliko zaupali.

Bobo

In da ustavni sodniki ne bodo vztrajali pri omejevanju zadev, ki naj bi bile primerne za obravnavo. Dva tisoč zadev, ki jih na leto prejmejo, devet ustavnih sodnikov res težko reši, a vse le niso enako zahtevne. Pred desetletji je prvi človek slovenske ustave France Bučar ob razpravi o sodnih zaostankih predlagal, da se sistem dela sodišč spremeni, da naj ima vsak sodnik ekipo, ki dela zanj in bo tako šlo hitreje. Upam, da ga je kdo slišal in poslušal.

Denis Avdić z Radia 1, ki pravi, da je samo štiriinosemdeseti, lahko več stori za dobre stvari in za odganjanje negativnosti v družbi kot kdorkoli. Na poslušalce ima lahko močnejši vpliv od marsikaterega politika. In razumem, zakaj pravi, da je bolj Slovenec od Melanie Trump, ki vodi, a njo Slovenija kaj malo briga.

Med prvimi vplivneži je – logično – premier Golob. On vodi državo, ima odločilen vpliv na državno kadrovsko politiko, na zakonodajo … Edino tega ne vem, koliko ga bom lahko še kritizirala, če bom presodila, da greši.

Omejitev komentiranja, kritike bi bila korak za več desetletij nazaj v enopartijski sistem … , pa še ta proti koncu ni bil pretirano restriktiven.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je v prvi četrtini vplivnežev in je sposobnost za prepričljivejšo argumentacijo precej izboljšala, ponuja zakon o medijih, ki je ponekod precej dvoumen. Je slab, ker ga kritizirajo z vseh strani? Levi, desni, medijski strokovnjaki … Ali prav za to obeta?

Kolikor sem lahko razbrala iz predloga, kar seveda ni tako preprosto, saj je zakone treba znati brati tudi med vrsticami in poleg tega biti še pravni strokovnjak, če že ne medijski, je dobro, da vključuje aktualno medijsko krajino, digitalizacijo, da je v njem jasno zapisana pravica do ugovora in odgovora in da je za imenovanje odgovornih urednik potrebno le mnenje, ne pa tudi soglasje.

Izkušnje na RTV so namreč pokazale, da je bilo pogosto težko imenovati strokovnega, delovnega, redoljubnega odgovornega urednika, sodelavci so, žal, raje podprli blagega, ki je znal pogledati stran in tolerirati takšne in drugačne anomalije svoje ekipe.

Seveda pa upajmo, da si na RTV ne bodo potem v razne pod/akte zapisali kakšnega skrajnega samoupravljanja, ki velja zdaj in ga še v socializmu nismo imeli. Z dvigom RTV-prispevka prevzemajo veliko odgovornost, še sploh ob dejstvu, da so v marsikateri evropski državi sredstva za javne RTV-servise celo znižali … In da ne bodo z dodatnim denarjem zgolj krpali plače, temveč predvsem bogatili program.

S premalo jasno razdelanim načinom sofinanciranja medijev v zakonu - tudi strokovnjaki opozarjajo, da bo lahko vpliv politike še večji, kot je zdaj. Sicer je javno znano, da pod desno vlado bolj levo usmerjeni mediji težko pridobijo javna sredstva ali sploh ne, pod levo pa desni ne obstajajo. In tudi v prihodnje ne verjamem, da bo drugače ne glede na to, kaj v zakon zapišejo.

Kdo je vplivnež in kdo medij – pa je pregrelo splet in bo povzročilo še kar precej polemike. Potrebna bo jasnejša zakonska beseda, opozicija in nasprotniki so zaradi morebitne dvoumnosti dobili močno orodje za kritiko.

Dobro bo A. Vrečko morala tudi premisliti, kako bo prepovedala »spodbujanje nasilja ali sovraštva na podlagi spola, rase, barve kože … , jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja  …. »

Še bolj pomembno pa je, kaj misli s pravili komentiranja,  kako bomo npr. premierja »spodbujali« k sovraštvu do lastnih napak, do neizpolnjenih obljub itd., da zato ne bomo kaznovani?! Omejitev komentiranja, kritike bi bila korak za več desetletij nazaj v enopartijski sistem … , pa še ta proti koncu ni bil pretirano restriktiven.

Navsezadnje bi se politiki morali zavedati, da ne smejo sprejemati zakonov zase, saj bo jutri lahko na oblasti druga politična opcija – in bo »top lista« najbrž drugačna.