Predvsem pa je o njem veliko namigov, da ima lovke prepredene vsepovsod in da je zelo nevaren. Da lahko marsikoga onemogoči? Uniči? Kaj hudega je storil Jamnik?

Nikjer na spletu nisem mogla najti kakšne njegove posebne »lopovščine«, sem si pa lahko ustvarila vtis, da mora biti možakar zelo sposoben. Če je samo to, je logično linčan, saj je v Sloveniji vse, kar le malo presega povprečje, treba potisniti navzdol in spraviti na varno, spodnje območje.

Težko verjamem, da bi predsednica republike N. Pirc Musar kandidatke koalicije Saše Jazbec prav zaradi Jamnika ne predlagala za guvernerko narodne banke, kot so v nekaterih medijih namigovali,  češ da se omrežje, vplivno območje Jamnika ne bi preveč razširilo, ker S. Jazbec sodi v njegov krog!? Razen če ne gre za kakšne osebne zamere. Priznam, v Sloveniji nikoli ne veš ali pa redko, kaj je zadaj.

J. Janšo je celo sodišče pravnomočno obsodilo v zadevi Patria, kar je ustavno sodišče razveljavilo, primer pa je potem zastaral. Bi zastaral, če bi Janši lahko dokazali krivdo? Težko verjamem. In tako je bil Janša 176 dni v zaporu! In država mu je za kazenski pregon in zapor pripravljena plačati 43 tisoč evrov odškodnine! Sam hoče 900 tisoč. Kaj bo šele prislužil zaradi nakupa in prodaje posestva v Trenti!

V Splošni deklaraciji o človekovih pravicah so že kmalu po drugi vojni zapisali, da je človek nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda. V Sloveniji je tako, da si hitro kriv, le če ti »pravi« skušajo javno naprtiti krivdo, lahko pa se ji očitno tudi izogneš, če si med »pravimi«, zato je težko zatrdno verjeti tem ali onim.

V Sloveniji je tako, da si hitro kriv, le če ti »pravi« skušajo javno naprtiti krivdo, lahko pa se ji očitno tudi izogneš, če si med »pravimi«, zato je težko zatrdno verjeti tem ali onim.

Da, to diši po starih časih, npr. antičnih, ko so imeli določene pravice le višji sloji, ne pa tudi ženske in običajni državljani. Atenska demokracija je med prvimi dovolila državljanom sodelovati v političnem življenju, v antičnem Rimu so imeli državljani pravico do sojenja, pritožbe in do zaščite pred mučenjem, a le državljani Rima, ne pa tudi tujci in sužnji.

Tudi ženske so bile večinoma podrejene moškim, v antičnem Rimu so npr. že dobile pravico do lastništva, dedovanja. Šele leta 1920 so ženske v ZDA dobile volilno pravico, v Afganistanu npr. prvič leta 1919, potem pa leta 1964 in zadnje poročilo o položaju žensk pravi, da smo ženske kanček bolj enakopravne moškim, a precej pod njimi in še vedno za enako delo dobivamo nižje plačilo.

Čeprav ima tudi po tej deklaraciji vsakdo pravico do enakega plačila za enako delo …, a koga to briga! Ponekod pa, kot vidimo, ženske, ki so jih v srednjem veku lahko zažigali kot čarovnice, zdaj ponekod, če ne nosijo naglavnih rut, pošiljajo moški v zapor! Žal, krivda in človekova pravica sta relativna stvar še vedno marsikje v svetu.

Občina Črnomelj/Jani Pavlin

V 19. člen Deklaracije so 10. decembra leta 1948 tudi zapisali, da ima vsakdo pravico do svobode mnenja in izražanja; ta pravica vključuje svobodo imeti mnenje brez vmešavanja ter svobodo iskati, sprejemati in širiti informacije in ideje na kakršenkoli način in ne glede na meje. To si marsikdo po svoje razlaga, ko piše in govori, kar si izmisli, če je res ali ni, in to ne le na spletu, ampak tudi v novinarstvu. Svoboda naj bi bila omejena le, če se krši pravice druge osebe ali vrednote družbe kot celote.

Ob pravici do obveščenosti ni lahko voditi uredniške politike in biti hkrati kredibilen in zanimiv. Opravljanje in laži so, žal, precej zaščitene tudi v novinarstvu. In »svoje mnenje«, komentiranje naj bi bilo praviloma dovoljeno tistim, ki imajo širši pogled na dogajanje in smisel za pravičnost.

Nekdanja televizijska novinarka Lidija Hren je dobila nagrado Društva novinarjev Slovenije za življenjski prispevek k razvoju novinarstva: z oddajami Pod preprogo, Pro et contra … je orala ledino preiskovalnemu televizijskemu novinarstvu; vodila je TV-Dnevnik, ustanovila je preiskovalno skupino, ki najbrž še vedno raziskuje takšno in drugačno dogajanje za današnjo Tarčo.

Znala je usmerjati mlade k poglobljenemu novinarstvu. Novinarka, ki je večino svojega dela gradila na dejstvih, na raziskovanju, ki gledalcev ni »obmetavala« s svojimi subjektivnimi mnenji. Tokrat društvo zagotovo ni zgrešilo.

Človekove in državljanske pravice so bile na meji v državnem zboru (bolj tistih, ki so dogajanje spremljali), ko je preiskovalna komisija s T. Vonto (Svoboda) na čelu zasliševala Borisa Tomašiča, direktorja Nova24TV, ki ji marsikdo pravi Janševa televizija. Prej je komisijo vodila M. Šetinc Pašek, ki je komisijo označila nekako kot politično preganjanje SDS. Žalila sta se kar »pobalinsko«.

Kaj raziskujejo, ni čisto jasno, najbrž prelivanje denarja iz gospodarstva v medij, stranko, iz tujine, od Madžarov, tako nekako. Tomašič je Vonto spraševal, kaj raziskuje – ali pa samo njega »zajebava«. Prava sta se našla! Čeprav se je Tomašič kar prepustil Vontinemu kričanju in zbadanju … Bilo je prav zabavno. Škoda, da nista bila na gledališkem odru, vredno je bilo dveh »standuperjev« …

Kakšne koristi od tega prerekanja v parlamentu pa ni bilo. Bolj odločna je bila predsednica parlamenta U. Klakočar Zupančič, ki je zasikala, da »nje pač ne bo nihče »zajebaval« – vse zaradi poslanca SDS A. Hoivika, ki je na seji pred kamero »potiskal« in reklamiral Janševo knjigo in mu je to preprečila.

Morda pa se kdo kdaj le zamisli, da je v življenju pomembno ohraniti vsaj kanček dostojanstva! V Gazi, Ukrajini, Siriji … je pomembno že ostati živ!