Janša ni drugorazreden: o tem priča njegova družinska ekonomija
Ali je koaliciji levičarskih strank res zmanjkalo sape in so se ji že zaprla okna za uveljavitev večjih zakonskih sprememb?
Ali je koaliciji levičarskih strank res zmanjkalo sape in so se ji že zaprla okna za uveljavitev večjih zakonskih sprememb?
Medtem ko vladni predsednik s partnerico blesti ob starem in novem starem ameriškim predsednikom, doma opravlja bolj prozaična dela, se ubada z omrežninami in bojlerji in celo izvaja katero od napovedanih reform. Pokojninska reforma, denimo, je po dveh letih in pol mandata še vedno – in tako bo do pomladi – v rokah sindikatov in delodajalcev, medtem pa država izgublja milijone evropskega denarja.
Med zborom kardinalov je 8. decembra papež v Rimu umestil 21 novih, med njimi tudi našega rojaka dvainsedemdesetletnega Vinka Bokaliča. Novi slovenski kardinal se je iz Rima podal v svoj rodni kraj in v soboto maševal v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru, ki pripada lazaristom.
V slovenski diplomaciji je prof. dr. Milan Jazbec unikaten po kombinaciji izkušenj iz diplomacije, gospodarstva, novinarstva in politike ter literature in akademske sfere. Ob ustanovitvi stranke Zaupanje Karla Erjavca je sedel na njegovi desnici. Nad vsakodnevnim političnim aktivizmom ni navdušen, zato ga najbrž ne bomo vodili kandidirati na listi te stranke. V pogovoru smo se med drugim ustavili tudi pri širitvi Evropske unije. Kot pravi, je bila vsaka dosedanja širitev EU odgovor na krizo. »Prvim trem damam nove komisije – predsednici Ursuli von der Leyen, visoki predstavnici Kaji Kallas in komisarki za širitev Marti Kos – je to popolnoma jasno, to je njihova velika priložnost.«
Papež Frančišek je 29. novembra za koprskega škofa imenoval podpredsednika Slovenske škofovske konference murskosoboškega ordinarija Petra Štumpfa. Prestavitev škofa iz enega v drug kraj ni neobičajna, tudi pri nas ne, posebnost je morda skrajna razdalja – z Goričkega v Piran, kot prepeva prekmurski bard.
Dvoje protestov govori o politiki v teh dneh – pozicijske in opozicijske – ki nas navdaja s skrbjo.
V zakonodajnih načrtih ministrstva za kulturo direktor in urednik Beletrine Mitja Čander ne prepozna posodobitve kulturnega sektorja; še več, gre za vračanje k nekim polpreteklim modelom kulturne politike.
Pred dnevi so predstavniki Romov ob asistenci direktorice Amnesty International Slovenije v Ribnici predstavili podpisovanje peticije vladi, naj jim kar ona – mimo pristojnosti občin in županov, ker tega za svoje prebivalce ne naredijo – zagotovi ustavno pravico do vode.
Prof. dr. Ernest Petrič je pričakoval zmago Donalda Trumpa. Na naše vprašanje, ali nas je lahko strah, da bo pustil Ukrajino na cedilu, je izrisal negativni scenarij, za katerega upa, da do njega ne pride.
Poslanka Svobode Tamara Vonta preganja alkohol iz šol, hkrati pa piše zakon o legalizaciji marihuane, pred rabo katere svarijo strokovnjaki, študije pa nam jasno kažejo, da uporaba marihuane vodi v uporabo drugih, nevarnejših drog.
Pet desetin mladeničev, večinoma zamaskiranih, z nekaj neonacistične ikonografije, samoimenovanih kot Slovenska obrambna straža, je 7. junija paradiralo sredi belega dne in po centru bele Ljubljane, vzklikalo gesla proti migrantom, policija jih je spremljala in zavarovala javni red in mir. V zraku je bil helikopter, policija je bila tudi na konjih ... Pol leta za tem vsled tega pohoda dobivamo zakonski seznam »kolaborantskih organizacij«. Stvari so v roke vzeli poslanci Svobode, SD in Levice.
Slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos je uspešno prestala zaslišanje v Evropskem parlamentu – sanjska služba v Bruslju ji zdaj ne more več uiti.
»Če želiš zadržati antijanša refleks, mora biti Logar jasno označen kot janšist. Brez tega strahu ni prave udeležbe tistih volivcev levo od sredine, ki na volitve hodijo le zato, da bi Janša ne zmagal. Brez teh glasov bi se relativna moč strank desno od sredine povečala in taktika desnih strank bi bila uspešna,« razmišlja v pogovoru direktor in partner agencije Valicon Andraž Zorko. Vprašali smo ga, ali na ameriških predsedniških volitvah stavi na zmago demokratke Kamale Harris ali na drugi mandat republikanca Donalda Trumpa.
»Nič ne morem obljubiti,« je odvrnil Dimitrij Rupel na prošnjo, naj prekliče svoje besede, da je zadnja zajetna knjiga Približevanje (600 strani) njegova zadnja. Razmere po svetu in doma že kličejo po novi, mu je odvrnilo poslušalstvo na predstavitvi.
Misli minister Matjaž Han z dobrikanjem opoziciji resno? V letu pred volitvami naj bi z njo snovali in izpeljali nepremičninski davek, od katerega so se kot pred smrtonosnim virusom odmaknile vse vlade?
Davčna politika odraža družbene oziroma politične preferenc vsake vladne ekipe. Vlada Roberta Goloba ima v državnem zboru sveženj šestih novel davčnih zakonov, obotavlja pa se z uvedbo nepremičninskega davka. Koalicijski stranki SD in Levica pritiskata na Svobodo, naj ga – v imenu pravičnosti – uzakonijo še v tem mandatu.
Kanal C0 naj bi, če se bo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću na koncu res pristno smejalo, povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo. Predsednica preiskovane komisije Anja Bah Žibert, ki ugotavlja politično in drugo odgovornost pri gradnji povezovalnega kanala, je prepričana, da se to ne bo zgodilo. Res je, veliko denarja je že vrženo vanj, toda ali ima voda ceno, se retorično sprašuje poslanka SDS.
Tudi sama se sprašujem, zakaj je prišlo do forsiranja kanala C0, pravi Anja Bah Žibert, predsednica preiskovane komisije DZ, ki ugotavlja politično in drugo odgovornost pri gradnji povezovalnega kanala C0.
»Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj,« pravi v pogovoru predsednik SLS Marko Balažic, v katerem je komentiral tudi razloge za poskus njegove zamenjave na čelu stranke. Da je dobesedno v ciljni ravnini in za peščico glasov izgubil evropski mandat, je bila za Petra Gregorčiča boleča izkušnja, s katero se je bilo težko sprijazniti, ugotavlja Balažic. O političnem ozadju njegovega rušenja noče javno ugibati.
»Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj,« pravi v pogovoru predsednik SLS Marko Balažic, v katerem je komentiral tudi razloge za poskus njegove zamenjave na čelu stranke.