»Bog ne daj, da se v Cerkvi pojavljajo škandali, a če že in smo zaradi njih včasih priča celo kaosu in zgražanju v javnosti, to pomeni, da tudi tisti, ki so proti Cerkvi, od nje še vedno nekaj pričakujejo,« pravi v pogovoru tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference doktor moralni teologij Gabriel Kavčič

Iz vladne ekipe je bilo odslovljenih že pet ministrov in ministric. Vsi so iz kvote Gibanja Svoboda, merila pri slovesih od vlade so sicer prilagojena posameznikom. Kaj dogaja? Svoboda je svoje otroke? Je to preludij širše rekonstrukcije proti koncu leta, za zdaj gledamo le »rekonstrukcijo« Gibanja Svobode?

Kdor je mislil, da bo vzel v roke lopate in obul škornje za prostovoljno delovno solidarnostno akcijo ali kako drugače opravil delovno soboto in s tem opravil svoje – se moti. Napočil je trenutek resnice.

Skoraj dva meseca po poplavah, ki so na stotine ljudi pustile brez hiš, bo treba ukrepe tudi uresničevati. Po mnenju gre vse prizadetih prepočasi, tisti brez domov že izgubljajo potrpljenje, saj bi radi vedeli, kje bodo živeli in ali je smiselna začasna obnova.

Pavel Rupar je najprej na Novi24TV napovedal ustanovitev stranke, nato pa stopil še pred novinarje – peščico njih.

Za biografijo o Ivo Andriću nemškega novinarja (dopisnika Frankfurter Allgemeine Zeitunga za Balkan) in publicista Michaela Martensa v knjižnicah vladajo dolge čakalne vrste. Pogovarjali smo se s prevajalko te intrigantne pripovedi dr. Seto Knop, sicer tudi literarno zgodovinarko in bibliotekarko, ki je prispevala tehtno spremno besedo.

Sedem upokojenskih shodov je že sklical in vodil predsednik društva Inštitut 1. oktober Pavel Rupar. Ni mu všeč, da vse prevečkrat sliši, da so se mnogi naveličali hoditi na shode in prepevati »Čebelice« ter tako že po pol leta obupali.

Razpisni postopek za direktorje televizije, radia in digitalnih vsebin je ponovljen, saj je razpisna komisija na RTV Slovenija ugotovila, da je več prijavljenih kandidatov oddalo nepopolne prijave.

Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič napovedujeta prerazporejanje in varčevanje. Da bi vlada privarčevala milijardo evrov morajo na vseh resorjih izdatke za prihodnji dve leti zmanjšati za štiri odstotke. Del denarja za protipoplavno sanacijo bo gotovo prispeval tudi obrambnega resorja. Sprašujemo se, koliko bo prizadelo izvajanje temeljnih projektov Slovenske vojske?

V zunajproračunski Sklad za obnovo Slovenije po uničujoči poplavah in ujmah se bo zbiral denar iz proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, donacije posameznikov, podjetij .... Bomo v sklad SOS, v katerega bi se nateklo do sedem milijard evrov, res prispevali vsi in kolikor zmoremo?

Za nami je prvi od dveh dni, ko v zunanjepolitičnih dimenzijah Slovenija ni videti kot neznaten igralec. Blejski strateški Forum se je v skoraj dveh desetletjih diplomacije uveljavil kot regionalno stičišče mednarodne politike – Slovenija in njena diplomacija kot otoček sredi jezera.

Sprašujemo se, kako je lahko grozljiva naravna nesreča uspela sestaviti simpatično zgodbo »slogaštva«, ki smo jo domala že izbrisali iz nacionalnega spomina. Premier Robert Golob in Janez Janša pa je nista prikazala na nacionalni televiziji, kot bi se spodobilo, pač pa na največji komercialni TV.

Govorili smo s profesorjem za evropsko pravo in soustanoviteljem Platforme sodelovanja dr. Matejem Avbljem. Najprej nam je razložil, kaj ga moti pri »odplavljeni državi« in »naplavljeni solidarnosti«.

Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Janez Jerovšek in Tine Hribar , profesorji na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), so bili v začetku sedemdesetih let trn v peti takratnih partijskih veljakov, ki so se jih odločili odstraniti s fakultete.

Po ukinitvi dneva nacionalnega spomina na žrtve komunizma (17. maja) je vsa teža spominjanja na žrtve komunističnih režimov spet le na evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. 23. avgust je za evropski dan spomina na te žrtve leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno zaznamujemo tudi v Sloveniji.

»Rdeči lemenat«, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ni bil dovolj rdeče »klerikalen«, zato se je pred dobrimi petdesetimi leti – po obračunu z Stanetom Kavčičem leta 1971 – partija odločila za t. i. idejno razčiščevanje oziroma diferenciacijo. Predstavili smo nekaj zapisnikov s sestankov aktiva zveze komunistov na takratni FSPN. Že od konca sedemdesetih prejšnjega stoletja jih hranimo v domačem arhivu.

Do septembra se bo – upajo na Levici – ozračje toliko umirilo, da bodo do konca pripeljali kongres, začet že junija. Njen prvi obraz kani tovarišem in tovarišicam predlagati, naj ne bo več njihov usklajevalec. Luka Mesec je tudi podpredsednik vlade, zato se o menjavah na čelu Levice ugiba na vse strani v kontekstu rekonstrukcije vlade. Lahko preživijo, če menjajo koordinatorja?

Sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, pred tem ukinjeno oziroma preoblikovano dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nejasne spremembe davčne zakonodaje, načrtovane spremembe zakona o delovnih razmerjih tržne cene plina in elektrike in nenazadnje dvig prispevka za RTV Slovenijo. Pogledali smo, kako vroča bo jesen za denarnice davkoplačevalcev.

Marko Rupnik je zdaj le še duhovnik, ki išče škofa, da bi inkardinira v svoji škofiji. A kdo ga je pripravljen vzeti pod svoje okrilje? Vsaj petnajst redovnic ga je obtožilo zlorab, on pa je zavračal vsakršno soočenje z žrtvami, kot je v odprtem pismu zapisal njegov zdaj že nekdanji predstojnik p. Johan Verschueren, delegat mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu.

Raziskovanje staroselstva pri nas in iskanje slovenskih korenin. Tudi letos bodo na poletnem taboru SDS z Gorniškim klubom dr. Henrika Tume priredili razpravo na to temo. Pobudnik projekta Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu? je avtor romana Noriško kraljestvo - beli panter.