V vojni za RTV Slovenija sta vpleteni strani prenehali izbirati sredstva. Sprašujemo se, ali sta odločitvi sodišča o nezakonitem imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha in nezakoniti razrešitvi direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak zadostna zakonska podlaga za razrešitev devetih članov programskega sveta RTV.

»Jugoslavije ni več.« To je po plebisciti o samostojnosti izjavil vodja Demosa Jože Pučnik. Je pa zato »postjugoslavanstvo«. Tega fenoma oziroma koncepta v družboslovju se je v prispevku Zbogom postjugoslovanstvo! v reviji Anali Hrvaškega politološkega društva kritično lotila profesorica na zagrebški fakulteti političnih znanosti Mirjana Kasapović. Po njenih besedah gre za ideološki konstrukt par excellence, identiteto, ki ni izvedena iz pripadnosti stvarne, temveč izmišljene nacionalne ali državne skupnosti.

»Slovenci niso bili kos čvrsti beloruski zasedbi.« Ne, ne prehitevamo, spopad z Belorusijo za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN bo šele čez tri tedne na skupščini OZN, ko se bosta udarila kapetana ekip Robert Golob in Aleksander Lukašenko. Belorusi so nas nazadnje v hokeju nadigrali novembra 2021 na turnirju v dvorani Podmežakla na Jesenicah, bilo je 0 proti 3. Čez tri mesece so se Belorusi znašli na strani agresorja proti Ukrajini.

Ko je Milan Kučan partijo prepustil naslednikom, je bila pred Janezom Janšo še tridesetletna graditev svoje Organizacije. Kučan in Janša sta si antagonista. Kako njuno soodvisnost vidi filozof Slavoj Žižek?

Tik pred »rdečimi« prazniki je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ljubljanski nadškofiji nakazal 5,016 milijona evrov, s čimer je dokončno poravnal dolg, ki je nastal zaradi zavlačevanja reševanja denacionalizacijskega zahtevka dela pokljuških in mozirskih gozdov. Celoten odškodninski zahtevek, sprožen je bil že leta 2018, je znašal skupaj z zamudnimi obrestmi 22,6 milijona evrov. A nadškofija je z vsemi denacionalizacijskimi odškodninami skupaj dobila več kot enkrat toliko.

»Spomenika osamosvojitvi in spomenik revolucije drug nasproti drugemu ne moreta sobivati,« je prepričan direktor Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) zgodovinar dr. Tomaž Ivešić. Zamisel o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani v govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike predstavil nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Sredi prejšnjega meseca je italijanski časnik Domani objavil daljši prispevek, v katerem je razkril poslovanje ustanovitelja Centra Aletti p. Marka Rupnika tudi prek podjetja Rossoroblu (po barvah: rdeča, zlata in modra), ki ga je ustanovil leta 2007. Namenjeno je ustvarjanju in montaži mozaikov, vitrajev, fresk, stenskih poslikav, kipov, slik v vseh različnih tehnikah in umetnostih.

Dobrih pet mesecev po izbruhu afere zlorab jezuitskega p. Ivana Marka Rupnika še čakamo na sodbo in ukrepanje redovnih predstojnikov. Čemu papež Frančišek ni bil pripravljen posredovati?

Mislili smo si, da sta liberalna demokracija in komunizem v hudi opreki, pa nam je pred prazniki v Odmevih poljski filozof in politik (evropski poslanec skupine konservativcev in reformistov) Ryszard Legutko razložil, da so oba produkt moderne. Oba, tako liberalna demokracija kot socializem ali komunizem, sta veljala za najboljši in najnovejši izum. Ne ustvarjata le strojev, ampak tudi novega človeka, novo družbo. Pod komunisti naj bi bili ljudje taki novi stroji in enako je mišljeno danes.«

V minulih dneh so mediji z vseh strani pretresli vlado Roberta Goloba in vladajočo stranko Gibanje Svoboda. Kaj medtem snuje alternativa na desnici? Na katere stebre lahko računa – in jih gradi? Kaj lahko Janez Janša potegne iz svoje orožarne?

Na trgu oziroma avtobusni postaji ob cesti skozi Tomaj so vaščani včeraj postavili mlaj. Nekje na tem mestu bi moral stati tomajski spomenik Srečku Kosovelu, kot so vaščani sprva predlagali, pa občina Sežana za to ni imela posluha.

»Ne bom dajal kakih drznih napovedi, si pa mislim, da se bo do konca leta pokazalo, ali se bližamo scenariju zamenjave premierja ali le rekonstrukcije vlade,« delo vlade in koalicije leto dni po volitvah ocenjuje politični analitik in sociolog dr. Frane Adam.

Z osvojenimi rekordnimi 41 poslanskimi mandati je Robert Golob s svojim Gibanjem Svoboda deklasiral glavnega konkurenta predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo. Pogledali smo, zakaj ni izpolnila pričakovanj.

V drugem krogu poraženi predsedniški kandidat potrpežljivo in počasi gradi podobo bolj sprejemljive desne alternative eksperimentiranju in improviziranja na levi sredini.

Na današnji osmi akademiji javnega sektorja na ljubljanski fakulteti za javno upravo je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik napovedala, da bodo v javno obravnavo do konca meseca dali tudi predlog prenove uslužbenskega sistema, v katerem želijo opredeliti kompetenčne modele.

Medtem, ko so v predbožični izjavi slovenski škofje obsodili »vsa Rupnikova čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave,« v velikonočnem pogovoru za Večer član stalnega sveta Slovenske škofovske konference celjski škof Maksimilijan Matjaž njegovih dejanj ni obsodil.

Kot pravi že od leta 2006 prvi mož Ljubljane, je sam prišel na zamisel, da prejšnji torek novinarje z avtobusom popelje po lokacijah osmih projektov, ki bodo še ta mesec ali najpozneje do konca leta realizirani.

Nič več o reformah, te dni se bije neka druga bolj sofisticirana vojna. A nič kaj v ozadju, celo piarovsko. Spopad za to, kdo bo nazadnje izločil več ustavnih sodnikov in s tem, kot se reče, »rešil« nepristranost ali celo samo videz nepristranosti ustavnega sodišča. Kaj se bo zgodilo, če bodo v zadevi odločanja o novem zakonu o RTV Slovenija od devetih sodnikov izločeni kar trije, ali Bog ne daj celo štirje člani? Nazadnje bi ustavno sodišče obglavilo samo sebe.

Intervju v Reporterju s p. Jožetom Roblekom in tudi poznejši zapisi 84-letnega jezuita, v katerih se je (vnovič) lotil predvsem kardinala Franca Rodeta, je v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše zbudil precej pozornosti. Skuša jezuitski pater Jože Roblek in njegov krog preusmeriti pozornost od Marka Rupnika na Franca Rodeta?

Do združitve muzejev osamosvojitve (MSO) in muzeja novejše zgodovine (MNZS) v muzej novejše in sodobne zgodovine (MuZXXI) direktorju MNZS Jožetu Dežmanu je bila včeraj zjutraj po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlog naveden v odpovedi je nesposobnost.