Še konec maja je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da bo drugi davčni paket z nepremičninskim davkom predlagan in dan v obravnavo do konca leta, jesen pa je prinesla spremenjeno časovnico: do konca leta bodo nared izhodišča nepremičninskega zakona. Med predlogom zakona, poslanim v državni zbor, in izhodiščih zakona je velika razlika – tudi in predvsem časovna, o čemer smo se že večkrat prepričali. V razpravi o izhodiščih premoženjskega oziroma nepremičninskega davka naj bi tudi bilo odločeno, ali bo v tem mandati ta kontroverzni davek tudi uveden in veljal s 1. januarjem leta 2026.

Obdavčitev nepremičnin prioriteta SD in Levice

Koalicijski stranki SD in Levica sta odločno za uvedbo nepremičninskega davka. Koordinatorica Levice ministrica za kulturo Asta Vrečko pravi, da bodo naredili vse, da se v tem mandatu udejanji. »V vseh letih krpanja zakonov smo se znašli v davčnem sistemu, polnem anomalij. Za nas je ključen drugi del davčne reforme, ki bo govoril o obdavčitvi premoženja, znotraj tega tudi o praznih stanovanjih, ki se kupujejo za špekulativne nakupe.« Za Vrečkovo je pomembna tudi razbremenitev plač, saj bi tako lahko prišli do pravične davčne reforme, ker s to razbremenitvijo ne bi hkrati znižali socialnih transferjev, javnega šolstva, štipendij …

Sašo Radej

Tudi predsednik SD gospodarski minister Matjaž Han poudarja, da morajo imeti ljudje občutek, da živijo v pravični državi. »Upam si kadarkoli zagovarjati davek, ki bo prvo stanovanje ali hišo obdavčil enako kot doslej, vsaka naslednja nepremičnina pa bi morala biti obdavčena progresivno.« V Ljubljani  je praznih kar 11.000 stanovanj, kar po besedah Hana pomeni, da imajo ljudje v njih naložen denar. »Vsakomur privoščim, lahko jih ima 10, 20 ali 50, ampak če imaš več stanovanj, plačaj progresivni davek, tako boš dal stanovanje v najem ali pa ga prodal.«

Kaj pa obdavčitev drugega premoženja? No, tu so že težave, resnega pogovora o tem še ni bilo. Han ga je ilustriral z naslednjim vprašanjem izrečenim v oddaji 24UR: »Ali delavnica pri obrtniku, s katero ustvarja dodatno vrednost, daje zaposlitev, premoženje? To je stvar dogovora.« Poglejmo natančneje za kolikšen delež lastnikov nepremičnin bi lahko veljala napovedana progresivna obdavčitev? Zgovorne podatke ima geodetska uprava: večina slovenskih lastnikov (670.507) nepremičnin ima v (so)lasti eno nepremičnino, dve stanovanjski enoti 186.366 lastnikov, tri ali več pa 73.915, to je osem odstotkov lastnikov nepremičnin. Ena od fizičnih oseb je rekorder, v (so)lasti ima 370 stanovanjskih nepremičnin.

Za kolikor bi obdavčili premoženje, bi razbremenili delo

Po zadnjem septembrskem koalicijskem vrhu so predsedniki vladnih strank sporočili, da bodo do konca leta pripravljena izhodišča za razpravo o obdavčitvi premoženja v povezavi z razbremenitvijo dela. Ni težava pripraviti strokovne rešitve, a vemo, da imamo Slovenci do nepremičnin še poseben odnos, ob tej ambicij pravi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Ta posebni odnos izvira iz dejstva, da je Slovenija družba lastnikov stanovanj in hiš.

Z vidika javnih financ naj bi šlo po njenih besedah za davčno nevtralnost ali kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič: toliko kot bi obdavčili premoženje, bi razbremenili delo. Kaže, da ima Saša Jazbec dovolj podpore za imenovanje na guvernerski položaj, kamor prihaja iz deloma politične funkcije. V spominu nam je ostal njen prispevek v Sobotni prilogi Obstreljevanje državnega proračuna iz leta 2021, v katerem je takratno vlado Janeza Janše ostro prijela. Nič čudnega torej, da jo SDS ne podpira. Saša Jazbec je sicer žena nekdanjega prvega človeka SDH Marka Jazbeca. 

Sašo Švigelj

Res le 150 milijonov dodatnih davkov?

Ali se izide na videz preprosta enačba, po kateri bi toliko, kot bi obdavčili premoženje, razbremenili delo? Predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič in članica strateškega sveta za davke dvomi o tem. Premoženje naših državljanov, ki ga imamo v nepremičninah na Hrvaškem, bo obdavčila ta država. Zlate palice, denimo, bi lahko obdavčili, a le če so v sefih pri nas, če jih nesemo če mejo v Avstrijo, jih že ne moremo več obdavčiti. Kot pravi, bi po analizi podatkov finančne uprave na leto lahko iz naslova nepremičninskega davka pobrali okoli 150 milijonov dodatnih davkov, kar pa naj bi ne bilo dovolj za razbremenitev plač, kot pričakuje gospodarstvo.

Slišati je tudi drugačne, mnogo višje številke dobljenih dodatnih davkov iz naslova novega nepremičninskega davka. O izidu te formule bomo več vedeli konec leta, ko naj bi bila, kot rečeno, na svetlo dana izhodišča obdavčitve premoženja in z njim povezane – bolje rečeno odvisne – razbremenitve plač. Če bi se seveda res le izšla ta na pogled enostavna enačba, bi bila to nekaj, s čimer bi se lahko pred volivci pohvalili – in tudi na to stavijo v SDS in Levici. Na pravičnost, saj so »stranka, ki se bori za ljudi, ki živijo od svojega dela«, kot je dejal predsednik SD Han po klavzuri stranke.

Hrvati so nas prehiteli

Ker se nepremičnine obdavčujejo tam, kjer so, bodo številne Slovence – število njihovih počitniških hiš presega 115.000 – s prvim januarjem prihodnje leto udaril po žepu nedavno v saboru sprejet nepremičninski zakon. Namen reforme pri južnih sosedih je, če sledimo navedbam obeh vlad, podoben kot pri nas: povečati neto plače zaposlenih. Zmanjšano obremenitev dela bi prenesli na obdavčitev nepremičnin. Tudi Hrvati menijo, da je to pravično in upravičeno. Ne bodo pa obdavčili nepremičnin, ki jih ne uporabljajo za bivanje, temveč za kmetijsko ali drugo dejavnost.

Prav tako ne bodo v slabo voljo spravljali tistih lastnikov nepremičnin, ki jih bodo oddajali v dolgoročni najem; zdaj se kratkoročno, večinoma seveda za turiste, oddaja kar 231.000 stanovanjskih enot. Sosedje s tem rešujejo nam dobro znane zadrege in skušajo umiriti razmere na nepremičninskem trgu. Kar 600.00 stanovanj naj bi bilo po njihovih ocenah praznih, povpraševanje je veliko, kar dviga ceno stanovanj in najemnin.

Mojmir Mrak: neumnosti

Po besedah ekonomista Mojmirja Mraka vlada z gospodarstvom, in to ne glede na redno sestajanje s predstavniki, ni vzpostavila resnega partnerskega dialoga. Njena osrednja preokupacija ostaja, kako bodo delili. Ker pa je pogača tako zajetna, kot je, je treba komu nekaj vzeti, da bi drugi dobil več, tu pa se v koaliciji hitro zatakne.

Na nacionalnem radiu je pred dnevi glede vladnih davčnih spremembah govoril ostro kot o neumnostih in vladi očital, da se zaradi razmer v koaliciji in drugih prioritet ni lotila resnejših izzivov. »Igramo se z davki, vnašamo negotovost, gospodarstveniki pa nenehoma pozivajo: pustite nas na miru,« je dejal prof. Mrak, ki je mnenja, da je lani vladni predsednik, potem ko je čez rame vrgel tudi davčno reformo, povsem brez razloga nagnal državnega sekretarja za davke Tilna Božiča.

Primož Lavre

Davčna »antireforma«

Naj spomnimo; v Levici so bili zelo jezni ob davčnih spremembah, ki jih je ob koncu mandata uveljavila zadnja Janševa vlada in so bile za davčne zavezance bolj ugodne: »Na račun ogromnih davčnih daril menedžerjem, najbolje plačanim zdravnikom in odvetnikom ter nepremičninskim baronom bi vlada po njihovem v javnih blagajnah izvrtala 800-milijonsko luknjo,« so takrat zapisali v skrajni levici. Tudi davčna zakonodaja se je tako takoj po nastopu vlade znašla v svežnju »revanšističnih ukrepov«, kot jih je označil Mojmir Mrak.

Davčna »antireforma« takoj po prevzemu oblasti je stopnjo davka v zadnjem petem dohodninskem razredu vrnila nazaj na 50 odstotkov; obdavčitev dohodkov je bila tako spet bolj progresivna. To je bilo v nasprotju z namenom razbremenitve in spodbude bolj kvalificiranega dela, s čimer bi privabili tudi tuje kvalificirane delavce.

Kot nam je že ob prvi napovedi davčne reforme dejal ekonomist dr. Anže Burger, drži, da dohodki od nepremičnin niso dovolj dobro izrabljen davčni vir, vendar bi ga morali uporabiti za fiskalno razbremenitev dela – zlasti boj kvalificiranega in produktivnega dela. Glede obdavčitve plač se kar krepko odmikamo od drugih držav, s katerimi se radi primerjamo. Dodatni prispevki nikakor niso potrebni, nasprotno, omejiti bi jih bilo treba s socialno kapico – to je največji vir progresivnosti obdavčitve dela.

Povečanje obremenitve dela

Vlada bi se morala pri umestitvi obdavčenja nepremičnin osrediniti na razbremenitev dela, s čimer bi izboljšali spodbude za delo v primerjavi s potrošnjo, hkrati pa bi bolj obremeniti rente, ki v največji meri izhajajo iz lastništva nepremičnin. Burger je mnenja, da bil Slovenija s tem lahko pridobila okoli 1,2 odstotka BDP dodatnih virov.

Zdaj z obdavčitvijo nepremičnin zberemo trikrat manj od povprečja držav OECD, to je 0,6 odstotka BDP, zaradi česar je treba obdavčiti nekoga drugega. Višja je dohodnina in davek od dohodka pravnih oseb, to pa ni v prid državi in njeni ekonomiji oziroma konkurenčnosti. No, koristi le lastnikom nepremičnin, še najbolj tistim, ki s stanovanji – morali bi biti domovi – ravnajo kot s špekulativnim blagom. Veljavna zakonodaja tudi ne kaznuje lastnikov nepozidanih zazidljivih stavbnih zemljišč.  

Primož Lavre

Julija naslednjo leto bo uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, to je en odstotek od bruto plač zaposlenih, en odstotek od neto pokojnin, za samostojne podjetnike in kmee pa po dva odstotka. Tu je še pokojninska reforma, ki v osnutku prav tako predvideva povečanje prispevnih stopenj delodajalcev s skupno sedanji 24,35 na 26. Takšno povečanje obremenitve dela je seveda v koliziji z napovedmi razbremenitve dela.

Avstrijci in Hrvati z višjimi neto plačami

Že dolgo poslušamo, pa ne le od politikov, da bo treba bolj obdavčiti kapital in manj delo. Primerjalno z drugimi državami je Slovenija glede na izkoristek iz naslova davkov na premoženje na dnu, delo pa je veliko preveč obdavčeno, na kar nas že dolgo opozarja OECD. To potrjujejo tudi podatki, nedavno so jih predstavili v oddaji 24UR, po katerih Avstrijcem in Hrvatom, ko plačajo dohodnino in socialne prispevke, ostane več v njihovih žepih. Drugače rečeno, ob istih bruto plačah so njihove neto plače višje. Tako dobivajo Avstrijci pri naši povprečni bruto plači 2380 evrov kar 200 evrov več od nas, na Hrvaškem pa znaša neto plača dobrih 100 evrov več.

Selitev na jug

Predstavniki gospodarskih organizacij oziroma združenj radi povedo in se s tem pohvalijo, da bi bilo zanje še najbolje, če bi jih oblastniki pustila pri miru in nič ne naredili. No, ob napovedih odpuščanj je nastala panika, na pomoč kličejo vlado, naj »nemudoma ukrepa«. Ne bo šlo brez političnih ukrepov, je zapisala sekretarka gospodarske zbornice. Alpina ukinja razvoj modne obutve, Gorenje zapira obrat v Rogatcu, odpuščanja se napovedujejo v Uniorju, Eurelu, podjetju Boxmark Leather. Skratka, gre za podjetja, ki so vpeta v mednarodne dobaviteljske verige in močno pod udarom globalne konkurence.

Vsaka sprememba pri davkih odpre vprašanje konkurenčnosti Slovenije, tudi tega, da se podjetja selijo na jug. Vrstijo se vprašanja, zakaj Perutnina Ptuj zaradi predolgih postopkov za gradnjo farm v Sloveniji te odpira na Hrvaškem? Zakaj nam živilskopredelovalno industrijo prevzemajo hrvaški podjetniki in skladi?

Nemci bi razbremenili 95 odstotkov davkoplačevalcev

Po srečanju z vodilnimi avtomobilskega dobavitelja Mahleja v Šempetru pri Gorici je minister za gospodarstvo in razvoj, socialdemokrat Matjaž Han izjavil, da izvor težav ni v slovenskem gospodarskem okolju, torej v davčno neprijaznem okolju ali visokih cenah električne energije, temveč v razmerah na avtomobilskem trgu po celotni Evropi, ki se prepočasi prilagaja na elektrifikacijo. To drži, a to še ne pomeni, da naše poslovno okolje ni vse manj konkurenčno in da stroški dela (njegove obdavčitve) ter cene energentov ne silijo selitev proizvodnje z manj dodane vrednosti na Balkan.  
Nemški socialdemokrati pred volitvami igrajo na struno znižanje davkov; razbremenili bi 95 odstotkov davkoplačevalcev.

Nepremičninarji se bodo spraševali

Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, ugotavlja, da je imela koalicija ambiciozne načrte na nepremičninskem in stanovanjskem področju, a po dobrih dveh letih večina napovedi še ni bila uresničena. Letos so določene napovedi končno začele dobivati konkretnejše obrise.

Sašo Radej

Tako je vlada spomladi sprejela izhodišča za pripravo zakona o zagotavljanju dostopnih stanovanj, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pa je v javno obravnavo dalo osnutek novega zakona o gostinstvu, s katerim naj bi strožje regulirali kratkoročno oddajanje stanovanj v turistične namene. Čez poletje sta bila v javni obravnavi še dva predpisa z delovnega področja ministrstva za naravne vire in prostor, in sicer spremembe gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora. Ministrstvo za finance pa je pripravilo tudi obsežnejše spremembe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

O vseh teh predpisih bodo s strokovnjaki govorili na posvetu Poslovanje z nepremičninami 13. in 14. novembra v Portorožu. Po besedah Boštjana Udoviča bodo skušali ugotoviti, ali bo lahko vlada z vsemi omenjenimi in z nekaterimi drugimi ukrepi do konca mandata realizirala večji del svojih napovedi na nepremičninskem področju.