Sprašujemo se, ali je odstop Anžeta Logarja, predsednika društva Platforma sodelovanja, s položaja predsednika sveta SDS razblinil kak dvom o njegovi iskrenosti postati avtonomen politični akter.

Bo Komisija za preprečevanje korupcije tisti organ, ki bo poskrbel za skrajšanje zaključnega poglavja politične zgodbe premierja Roberta Goloba in njegove stranke?

S predsednico programskega odbora vseslovenskega Tavčarjevega leta, profesorico na oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete in višjo znanstveno sodelavko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU dr. Urško Perenič, smo se pogovarjali o njeni pravkar izšli biografiji Ivan Tavčar – Na valovih življenja.

Medtem ko premier Robert Golob okreva po operaciji, se mu je zgodila Komisija za preprečevanje korupcije. Organ, ki skrbi za integriteto v državi, se je tako, hočeš nočeš spet znašel v središču političnih turbulenc. Pogledali smo, kako je KPK v novejši slovenski politični zgodovini (že) večkrat odigrala kontroverzno vlogo.

Ministri še brez izkušenj začno z zagonom in vero v to, da imajo moč za spremembe v svojih rokah; če je treba tudi v nogah. Kdo drug, če ne ministri – poslanci že ne in druga »gmota«, kot jo dandanes poimenujemo, še manj. Kmalu sledijo trpka spoznanja, trk z realnostjo; sistem, ki ga upravljajo, je narejen tako, da se spremembam zoperstavlja, ugotovijo nadobudneži.

Vlada oziroma njegov predsednik sta toliko trdna, kot je trdna večina, iz katere se napaja njena moč. In vladajoča stranka Gibanje Svoboda ima še vedno rekordnih 41 poslancev. Potrebuje le pet glasov več – za začetek. O politični krizi oziroma o tem, da se je vlada zamajala, lahko govorimo šele, ko je načeta ta podpora. Kritika javnega mnenja – četudi je ostrejša – tega ne spremeni.

V delu Slovenski razkoli in slovenska sprava (2021) Tine Hribar in Spomenka Hribar s sklicevanjem na Prešernovo pesnitev Krst pri Savici reinterpretirata zgodnjesrednjeveško zgodovino prostora med Alpami in Jadranom.

Zadnji težko pričakovani vrh koalicije je bil prej kot ne le predstava za javnost. Napovedi kakšne vse ukrepe in zakonodajo bo sprejela vlada, se še naprej anulirajo skoraj hitreje kot se porodijo.

Spet prevladuje vtis, da poskušajo posamezniki z zvezami v njihovem interesu ali interesu njihovih prijateljev ali somišljenikov s posredovanjem in pritiski spremeniti zakonite odločitve vlade Roberta Goloba.

»V Sloveniji je zaradi historične vpetosti v jugoslovanski okvir z neuvrščenostjo, bratenjem s Palestinci in drugim arabskim svetom močno prisoten t. i. antiizrealizem,« nam je v pogovoru pojasnil dober poznavalec Izraela in judovstva zgodovinar dr. Renato Podbersič, znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Predsednik vlade Robert Golob je močno oslabljen. V interesu omrežij moči in t. i. stricev iz ozadja je zaradi vse več afer tudi oslabljena vlada. Tudi koalicijskima strankama, SD in Levici, kar ustreza – ne glede na izraženo zaskrbljenost – položaj, ko sta tarča predsednik vlade Robert Golob in največja vladna stranka.

Ali, če damo na stran kulturnobojniške teme, obstaja ideologija te vlade? Pojasnjujemo, zakaj se tega tudi v teh kaotično dramatičnih dneh in tednih zavedajo le v Levici.

Premier Golob je po propadu »leta 2023 kot leta reform« naredil novo strategijo, po kateri bodo napovedali le tisto, kar se ima zgoditi.

V zgodbi tedna se sprašujemo, kdo bi se lahko odzval klicu vse več tistih »stricev«, ki na levi sredini dvomijo ali celo ne verjamejo več v mandatarski potencial Roberta Goloba in bi poiskala t. i. tehničnega mandatarja.

V začetku tega meseca je bilo registriranih 27.407 nevladnih organizacij. Daleč največ, 23.251, je bilo društev, 3897 (zasebnih) zavodov in 259 ustanov. To je 38 manj kot konec avgusta – takrat jih je bilo 27.445. Število NVO se sicer v zadnjih letih povečuje za okrog 500 na leto. 17. septembra 2012 je bilo na primer registriranih 22.490 društev, 2324 zavodov in 251 ustanov. Seveda vse NVO niso tudi aktivne. Mednje se uvrščajo tiste, ki Ajpesu oddajajo letna poročila – okoli tri odstotke manj jih je kot registriranih.

Po finančnem kolapsu mariborske nadškofije se je v nevarnosti znašel Zavod Antona Martina Slomška, kjer domuje tudi Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška. Da bi ostala v slovenski lasti, je mariborski nadškofiji dala posojilo ljubljanska nadškofija.

Voditelji levosredinskih strank so pred lanskimi volitvami pred nevladnimi organizacijami zbranimi v iniciativi Glas ljudstva dali javne zaveze. Zakaj se zdaj se novemu »postroju« pred državnim zborom izogibajo? Glas ljudstva je »platforma sodelovanja nevladnikov«, ki pristajajo na to, da so politično orodje za mobilizacijo volivcev leve sredine.

Kongresni trg je bil priča zgodovinskim dogodkom. Z balkona Univerze je zbrani množici po koncu vojne spregovoril Josip Broz – Tito in napovedal množične poboje; ob študentskih demonstracijah (1970) so se na demonstracijah na trgu zbirali študentje, leta 1988 so se tu zbrali protestniki zoper aretacije in vojaški proces, ki se je pripravljal. Precej skromnejša in tišja je bila javna molitev rožnega venca, ki jo je danes ob pol sedmih zjutraj po zgledu iz tujine pripravila Katoliška mladina.

Po akciji Pohoda za življenje na Kongresnem trgu, ki je izzvala aktivistke na čelu s Saro Štiglic, je pred delom javnosti nov izziv: javna molitev rožnega venca na Kongresnem trgu. Katoliška mladina molitev prvič prireja v petek, 13. oktobra, ob 6.30 zjutraj.

Zaradi zadnjega »velerazpisa« nevladnim organizacijam je v petek odstopila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Katere so tiste nevladne organizacije, ki jim je v zadnjih desetih letih ministrstvo za javno upravo na razpisih podelilo največ denarja? Daleč na prvem mestu je po njihovih podatkih center nevladnih organizacij (CNVOS) z dvema milijonoma in 611 tisoč evri.