Preiskovalna komisija odgovornosti za gradnjo kanala C0 je letos zaslišala več kot 30 prič. Nekaj jih še bo, na vrsto bosta prišla tako ljubljanski župan Zoran Janković kot tudi predsednik vlade Robert Golob. In seveda nekateri ministri.

Ne ve, kaj je podpisala

Ta torek bosta pred komisijo pričala nekdanja okoljska ministrica Irena Majcen ter biolog in ekolog prof. dr. Mihael J. Toman, na dnevnem redu že 17. redne seje imajo tudi za javnost zaprt dogovor o nadaljnjem delu. Majcnova je kot priča dejala, da ne ve, ali je podpisala ključen dokument, s katerim je ministrica zavajala agencijo Jaspers, EU-komisijo in vse druge. »Takratna ministrica je s svojim podpisom zagotovila – v Evropski komisiji so zahtevali dopolnitve – da zaradi projekta glede stanja voda ne bo prišlo do poslabšanja. Revizija, opravljena na tem ministrstvu, je ugotovila, da ministrica tega ni mogla zagotoviti,« nam je pojasnila predsednica preiskovalne komisije Anja Bah Žibert.

Primož Lavre

Pripravljajo vmesno poročilo

Projekt povezovalnega kanala je sprožil upor kmetov in lastnikov zemljišč (po sodni poti kot stranke v postopku), nizajo se prijave na inšpekcije, oglašajo se strokovna združenja in posamezniki, pred ljubljanskim magistratom se protestira za čisto pitno vodo ... Nenazadnje je bila julija lani ustanovljena parlamentarna preiskovalne komisija. Ta se bo po naših informacijah do konca leta osredotočila na pripravo prvega vmesnega poročila in znotraj tega na vprašanje, zakaj ni bila že od samega začetka projekta opravljena presoja vpliva na okolje. Kako je namreč mogoče, se sprašuje predsednica komisije, da ljudi, ki so sprejeli in še sprejemajo takšne odločitve v tako zahtevnih postopkih (jih podpišejo oziroma sopodpišejo), ne zanima mnenje zdravnikov in drugih strokovnjakov.

Uslužbenka na Arsu, ki je vodila ta postopek, je kot priča tako dejala, da pač ni zaprosila za okoljsko presojo. Toda pomembno pri tem je, da sta bili na okoljskem ministrstvu narejeni dve reviziji, prva že pod ministrom Simonom Zajcem. Ta je razkrila, da so uslužbenci preprosto brez preverjanja sprejemali navedbe naročnika projekta, to je mestne občine Ljubljana. Žal naša zakonodaja omogoča, da, če ostanemo pri uslužbencu Arsa, lahko odloča po svoji presoji. Pri tem po mnenju Bah Žibertove ne bi smeli tako zlahka zaobiti vsaj stališč ministrstva za zdravje; NIJZ, denimo, je bil nedvoumno proti kot tudi zdravstvena stroka.

Primož Lavre

Odpadne vode se usmerjajo na ranljivo območje

Povezava kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo naj bi bila alternativa individualnim greznicam. Kohezijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje je vreden 111 milijonov evrov, zanj pa so pridobili tudi 69 milijonov evrov evropskega denarja; končan bi moral biti že leta 2021. Del tega projekta investitorja javnega podjetja VOKA SNAGA je sporni 12,1 kilometra dolg povezovalni kanal od Črnuč oziroma Ježice do Broda. Poteka čez del ožjega vodovarstvenega območja: preseka pot podtalnici, ki poteka od reke Save proti črpališču Kleče in črpališču v Šentvidu. Kot menijo v slovenskem društvu za zaščito voda, nikakor ni moč sprejeti argumentacije, da je tu gradnja kanalizacije dovoljena tako, da se odpadne vode na ta ranljiva območja usmerjajo od drugod in povečujejo tveganja za ta izjemno pomembni del prostora, ki bi moral ostati nedotakljiv.

Mestna občina mora končati projekt z lastnim denarjem najpozneje do srede februarja 2027 in prebivalce vseh treh občin priključiti na kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Zalogu. V nasprotnem primeru lahko Evropska komisija od Slovenije zahteva vračilo po pogodbah o sofinanciranju neupravičeno izplačanega denarja.

Primož Lavre

Vodni vir, za katerega v Ljubljani ni nadomestila

Vodonosnik Ljubljansko polje, čezenj poteka sporni kanal, zagotavlja vodo za več kot 300.000 državljanov, pravi geolog in specialist za hidrogeologijo, izredni član Sazuja dr. Mihael Brenčič, ki je tudi pričal pred preiskovalno komisijo. Gre za vodni vir, za katerega v Ljubljani ni nadomestila. »To je visoko izdaten in kakovosten vodonosnik, ki bi lahko glede na svoje zmogljivosti priskrbel še za višje zalogo vode. Na voljo so tehnologije in tudi sredstva omogočajo, da bi lahko kanal potegnili drugje, kjer ne bi vplival na vodne vire v Klečah.« Kot je še dejal v komisiji, je kanal C0 po strokovni logiki in po potencialnem vplivu zahteven objekt, zato zahteva temeljito presojo vplivov na okolje. In še, zakaj bi tvegali, če za to ni potrebe, je pridal.

Direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je bila pobudnik ustanovitve delovne skupine pri zdravniški zbornici za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje. Z nekaterimi pripadniki gradbene in inženirske stroke je pred meseci v prostorih Inštituta za medicino dela nastopila pred novinarji z opozorilom, da si tveganja, ki ga prinaša povezovalni kanalizacijski kanal C0, ne moremo privoščiti.

Primož Lavre

Delovna skupina pri zdravniški zbornici je že lani v javnem pismu prebivalce Ljubljane opozorila na tveganje, ki ga prinaša kanal C0. Podprl jih je tudi strokovni svet Kliničnega centra. Na Sazuju je bil nato interdisciplinarni posvet zdravniške in inženirske stroke. »Takrat smo bili prvič seznanjeni z vso širino problema; pred tem smo – glede na naše tehnično znanje – govorili o možnem tveganju.« Kot je pojasnila v intervjuju za Reporter, so, ko so lahko prisluhnili inženirjem, kako je grajen kanal, koliko je dopustnega puščanja, začeli zvoniti vsi alarmi. »Ožja skupina se nas je odločila, da se moramo še enkrat nujno oglasiti v javnosti. Na novinarski konferenci smo vsakdo s svojega zornega kota povedali, kaj C0 pomeni za Ljubljano.

Z zdravstvenega vidika – predstavitev je opravil prof. dr. Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo – je kanal C0 nedopusten. Prečka podzemno jezero pitne vode, ki je najbolj varovano območje. Jezero ni stabilno, spreminja višino, lahko doseže kanal ali v ga v poplavah celo preseže. Cev ni iz enega kosa, spoji pa imajo po standardih »pravico« puščanja; na leto je predvidenih 55.000 kubičnih metrov snovi, ki se lahko izpušča. Po takšni cevi bi se pretakale fekalije, onesnažene s »prebivalci« človekovega telesa, ki so patogeni in povzročajo bolezni – od bakterij do virusov in parazitov. Glede na to, kar so nam povedali tehniki, ne gre več za verjetnost, da do tega pride, ampak je to le vprašanje časa.«

Tveganja so, kot rečeno, najprej povsem biološka, kot so bakterije, koki, virusi, paraziti …, ki iz blata prehajajo v zemljo in nato iz zemlje v vodo. Dodič Fikfakova je opozorila tudi na to, da je na tem območju veliko industrije tudi z nevarnimi odpadki, od težkih kovin do organskih topil. Posebej ob poplavah lahko te snovi prehajajo v kanal ter iz kanala v pitno vodo.

Primož Lavre

»Rezanje salame«

Problem kanala ni le v tem, da lomi svojo pot, investitor se je po besedah Aleša Prijona, nekdanjega državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu za časa ministrov Jureta Lebna in Simona Zajca, izognil pridobivanju nekaterih služnosti in odkupom. Kar še bolj bije v oči, je t. i. rezanje salame, kot se je pred komisijo izrazil Prijon. »Rezanje salame« je delitev gradbenega dovoljenja na več faz; na tako majhne projekte, da bi ne padli pod zakonsko obveznost presoje vplivov na okolje, kot je pojasnil vodja področja za okolje pri Pravnem centru za pravno varstvo človekovih pravic in okolja Aljoša Petek. Takšno drobljenje je kajpada v nasprotju z evropsko direktivo.

Razumevanje za županova navodila

Predsednica preiskovalne komisije je zaradi krivega pričanje spomladi kazensko naznanila uslužbenko MOL Špelo Mazej zaradi krivega pričanja. Posnetki, ki so jih v komisiji pridobili, so pokazali, da je uslužbenka ravnala (obiskovala lastnike zemljišč in z njimi »kšeftala« oziroma prihajala z novimi ponudbami) po usmeritvah župana Jankovića, kar pa je pred  komisijo zanikala. Ovadbo je v delu, ki se nanaša na snemanje, ne da bi uslužbenka za to vedela, po naših informacijah zavrglo novogoriško okrožno tožilstvo.

Jure Klobčar

Četudi jo je tožilstvo zavrglo zaradi nedovoljenosti dokaza, je vseeno pokazalo veliko razumevanja zaradi uslužbenkinega sledenja Jankovićevim navodilom. Kot da bi uslužbencem tožilstvo odrekalo lastno integriteto, ko nastopi kot priča. Poglejmo: »Nazadnje je tožilstvo pri svoji odločitvi upoštevalo, da je osumljenka uslužbenka mestne občine Ljubljana in je zato tako pri postopanju v zvezi z gradnjo povezovalnega kanala kot tudi pri pričanju v parlamentarni preiskavi sledila navodilom svojega delodajalca, zato način izpovedovanja ni bil prav v njeni lastni presoji.«

Predsednica preiskovalne komisije bo postopek glede krivega pričanja vseeno nadaljevala. Glede na sodno prakso je lahko dovoljena izvedba takšnega dokaza v kazenskem postopku, če ima poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo prav tako varuje ustava. V primeru ravnanja uslužbenke MOL ni šlo za zasebni spor, temveč za javni denar, s katerim bi plačali katero od zemljišč.