Imate trden mandat, da popeljete najstarejšo demokratično stranko na prihodnje državnozborske volitve?

Imam. V glavnem odboru stranke je bil predlog za sklic izrednega kongresa z večino zavrnjen, nenazadnje je šel tudi zaključek nedavne klavzure v smeri, da do konca leta opravimo še en temeljit pogovor znotraj stranke. Ključno sporočilo pa je bilo, da se stvari znotraj stranke umirjajo.

Evropske volitve so vam ga omajale. Nepričakovano?

Nekoliko že, saj smo, ne le po moji oceni, na evropskih volitvah naredili pomemben korak naprej. Izkazalo se je, da je stranka živa, močna, s precej potenciala tudi na lokalni mreži. Z zagnanim delom in ustreznim nagovarjanjem te mreže lahko dosežemo dober volilni izid. Kar se je dogajalo po njih in privedlo do zadnje klavzure, pa spada v kakšno drugo kategorijo. Povzročilo je nekaj pretresa v stranki, ki pa se umirja. Sam jemljem to dogajanje kot priložnost, da nekatere procese popravimo.

Kar se je dogajalo po evropskih volitvah in privedlo do zadnje klavzure, spada v kakšno drugo kategorijo. Povzročilo je nekaj pretresa v stranki, ki pa se umirja. Sam jemljem to dogajanje kot priložnost, da nekatere procese popravimo.

Podobno majanje, tokrat ga je povzroči  kar vodilni kandidat na evropskih volitvah Peter Gregorčič, se je dogajalo praviloma kar vsem predsednikom SLS.

Zgodovina ljudske stranke res priča o tem, da je kar pogosto menjala svoje predsednike. Kar je bil tudi pomemben razlog za njeno nekonsistentno politiko. Voditelji niti niso imeli dovolj časa, da bi zastavili in uveljavili strankino politiko, za kar so dobili podporo njenih organov. Vseeno pa poudarjam, pravila oziroma statut je jasen, to, kako se pride do novega predsednika med mandatom tudi. Skliče se izredni kongres, če je zadoščeno določenim pogojem – in ti pogoji tokrat niso bili izpolnjeni. Predvsem pa je težko menjati predsednika stranke »od zunaj« in prevzeti njeno vodenje, če nisi niti njen član.

Tudi vi ste v stranko prišli »od zunaj«.

Že, a sem se najprej včlanil v SLS, pred tem pa korektno in v okvirih, ki so mi bili dopuščeni, peljal svoje naloge v gibanju Povežimo Slovenijo, katerega ključni člen je bila SLS. Poleg tega je stranka po porazu na parlamentarnih volitvah aktivno iskala novega predsednika.

Primož Lavre

Dobre pol leta pred volitvami v Evropski parlament sta se vodstvi SLS in NSI pogovarjali o sodelovanju. Zakaj ste menjali pristop in šli na volitve samostojno z nosilcem liste?

Drži, pogovori so bili, z nekaj časovne distance pa bi dejal, da pričakovanja naše stranke niso bila izpolnjena. Ni bilo pretiranega navdušenja, da bi šli na volitve skupaj z NSI, čeprav smo se za to v pogovorih do zadnjega trudili. Že med kampanjo se je pokazalo, da je bila odločitev za samostojni nastop pravilna, še posebej zaradi večje vidnosti in pojavnosti stranke. Prepričan sem, da bi katerikoli kandidat SLS, ki bi nastopil na skupni listi z NSI, ne bil deležen ustrezne prepoznavnosti in s tem možnosti narediti preboja. Navsezadnje odločitev za samostojni nastop ni bila le moja zamisel – imel sem mandat za pogovore – bila je skupna, sprejeta v organih stranke.

Se z NSI niste mogli dogovoriti o vodilnem kandidatu?

Ni bila težava le v »špicenkandidatu«. Kot rečeno, izpostavljenost našega kandidata na skupni listi bi bila mnogo skromnejša kot v primeru samostojnega nastopa, stranka pa bi bila pri tem potisnjena na obrobje. Primerjajte le, koliko prostora so dobili drugi močni kandidati na njihovi listi. Pravzaprav jih, razen predsednika, ni bilo opaziti, saj so tako tudi zasnovali kampanjo.

Poudaril pa bi, da nobena anketa javnega mnenja ni kazala, da bi lahko skupaj posegli po dveh poslancih – skupaj bi segli kvečjemu le do 10 odstotkov.

Evropske volitve so pokazale, da je na desni sredini že za tri igralce malo prostora, ste dejali po sobotni klavzuri. Imate mandat za pogovore o nastopu na skupni listi?

Mandat imam. Vedno je treba zavzeti aktivno vlogo pri pogovorih o sodelovanju, odločitev o tem, v katero smer bomo zavili, pa je na organih strank. Ob načrtovanju naslednjih korakov je pomembno vedeti, kako široko se politični prostor odpira, kakšni so nameni pa tudi ideje potencialnih novih političnih igralcev. Kot sem dejal, prostor na desni sredini – zaradi lažje orientacije v njem velja pristati na delitev med desnico in levico v razmerju 60 : 40 – je dokaj zaprt; že zdaj, ko so v tem prostoru tri stranke, se pokaže, da ena od njih lahko ne pride v parlament – čeprav le za malo. Ta razmerja so dokaj utrjena. Ker se napoveduje še več igralcev, bo bitka še toliko bolj otežena. V tem trenutku jih je vsaj šest, ki bodo zajedali v to volilno telo.

Občutek imam, da etablirane politične stranke čakamo na ustrezne poteze prišlekov. Morda bo Anže Logar ustanovil stranko, kar lahko stori še kdo drug. Je pa to nujni predpogoj, če želiš skleniti sporazum o sodelovanju.

V pravkar objavljenem intervjuju za naš tednik predsednik sveta NSI Jernej Vrtovec govori o novem produktu dela desne sredine: bodisi predkoalicijskem sodelovanju ali kakšni drugi obliki povezovanja. Kje je tu mesto SLS?

Prav zaradi uspešnega nastopa na evropskih volitvah se je v vseh teh pogovorih pokazalo, da je SLS ključni del tega, kot ste dejali, »političnega produkta«. SLS ima močno lokalno mrežo, česar nekateri drugi potencialni partnerji nimajo, želeli pa bi v državi uveljaviti spremembe, s katerimi se tudi mi strinjamo. Oblika zavezništva za spremembe v Sloveniji je nujna, ker se že dobrih trideset let vrtimo v začaranih krogih: strukturnih reform ni in jih ne bo, četudi ima aktualni predsednik vlade zanje daleč najmočnejši mandat – vsaj kar zadeva volilni izid. Tako v Evropi kot pri nas smo pred težkimi izzivi in odločitvami o tem, kakšno bo naše življenje v prihodnjih dvajsetih letih. Če ne bo razvojne koalicije, ki bi začrtala, kaj je treba opraviti, da bi bili bolj konkurenčni, ne bo Slovenija preprosto ničesar dosegla, s tem pa bo predvsem ogrožena blaginja ljudi. Ljudsko stranko dojemam kot integralni del tega. Prevečkrat se je pokazalo, da v slovenski politiki manjka poguma za spremembe, SLS pa ga je vedno našla, četudi je zato plačala najvišjo ceno.

Vaš predhodnik Marjan Podobnik je v nedavnem pogovoru za Reporter razmišljal o možnosti, da bi znotraj osmih volilnih enot (te so tudi izvolivne) v treh enotah kandidate prednostno postavljala SLS, v petih pa NSI. Je tudi to ena od možnosti sodelovanja?

Kroži kar precej zamisli; nobene konkretne ponudbe, o kateri bi se lahko pogovarjali tudi v organih stranke, pa ni bilo na mizi. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Občutek imam, da etablirane politične stranke čakamo na ustrezne poteze prišlekov. Morda bo Anže Logar ustanovil stranko, kar lahko stori še kdo drug. Je pa to nujni predpogoj, če želiš skleniti sporazum o sodelovanju.

Razdeljevanje okrajev, ki ste ga omenili, ta fina volilna matematika je primerna bolj za konec dogovora, ko so znani igralci in so sporazumi o načelnem sodelovanju že doseženi. Seveda le, če gre dogovor v smeri skupnega nastopa. Korakov ne gre prehitevati, to je tudi največja izkušnja gibanja Povežimo Slovenijo. Ni pa mi blizu, da bi že zdaj razkosali Slovenijo z enotami in okraji ter kalkulirali, kateri pomembni strankarski veljaki morajo biti izvoljeni v državni zbor. Raje vidim, da tudi pri idejah povezovanja ohranjamo medsebojno zdravo konkurenco in s tem vsi več prispevamo v isto vrečo.

Primož Lavre

Lojze Peterle, ki ste mu slavnostno predali blagovno znamko krščanski demokrati, on pa vas je podprl na evropskih volitvah, svojo vlogo vidi predvsem kot mentor novi generaciji politikov. Kaj vam v tej situaciji, v kateri ste se našli, svetuje v teh dneh?

Kar mi je bilo vedno všeč pri njem, je, da je rad dejal priložnost mlajšim. Mislim, da je bil med evropskimi poslanci prvi, ki je ponudil možnost stažiranja mladim v Evropskem parlamenti preko razpisa ter s tem marsikateremu mlademu omogočil izkušnjo politike, ki presega zapečkarske slovenske okvire.

Mentorstvo je tu izjemno pomembno, saj v Sloveniji ni veliko prostora za politično rast, mladi politični obrazi pa se težje uveljavijo, sploh na desni sredini. S to priložnostjo sem tudi sam začel nabirati prve politične korake, kar je po dobrih desetih letih pripeljalo tudi do moje sedanje funkcije. Drugi vrlini, ki ju pri njem cenim, pa sta zmernost in povezovalnost. Politika je umetnost možnega, kar pa lahko dosežeš le s skupnim delom. Žal v Sloveniji ponovno v politični kulturi prihajata na prvo mesto brezkompromisnost in agresija. Verjamem, da se s tema pristopoma ne bi strinjal tudi ustanovitelj naše stranke Ivan Oman. Tudi on je večkrat govoril, da potrebujemo močno zmerno stranko, ki bo normalizirala tranzicijsko levico. Njegovo dodano vrednost zato vidim v stalnem spodbujanju pogovora in iskanju partnerskih odnosov. Lojze Peterle se je pred evropskimi volitvami zavzemal za sodelovanje med nami in NSI, in bil za to pripravljen zastaviti tudi svoje ime, čeprav na koncu nismo sestavili skupne liste.

Kaj vam torej Peterle svetuje v teh tednih, v katerih ste se po evropskih volitvah znašli pod udarom?

Umirjenost in nekonfliktnost ter sledenje cilju, ki sem si ga zastavil že ob prevzemu stranke, t. j. vrnitev v parlament.

Po naravi mi je bližje iskanje skupnih poti, nisem za izključevanje, to je stranki že izjemno škodilo. Naj spomnim na izključevanje Franca Kanglerja ali Marjana Podobnika in drugih pomembnih članov. S tem gotovo ne gre nadaljevati, saj smo zato zleteli iz parlamenta.

Še četrtič bo stranka naskakovala prag vstopa v državni zbor. Če se ozreva po Evropi, so uspešne bolj radikalne ali celo skrajne desne stranke. Bi veljalo iti po tej poti, kar sicer ni značilno za zgodovino SLS?

SLS je vedno veljala za bolj zmerno desnosredinsko stranko – seveda jasno pozicionirano. Verjamem, da kaže vztrajati pri zmernosti in se izogibati ekstremom. Resda politika v Evropi postaja bolj ekstremna in populistična, kot ste dejali, a to smo v Sloveniji že vse doživeli v različnih izvedbah in v političnih eksperimentih zadnjih dvajsetih let. Nenazadnje pričakovanja volivcev, ki si želijo sprememb, kažejo, da so obrazi, ki veljalo za bolj priljubljene, tudi bolj zmerni. Naj omenim le Pahorja, Logarja in v zadnjem času Prebiliča. Res pa je, da je treba pristop prilagoditi, saj se je pozornost ljudi zmanjšala. Na soočenjih, denimo, je bolj uspešen tisti politik, ki zna na kratko in lažje razumljivo podati udarno sporočalo. To je v naši evropski kampanji dobro funkcioniralo.

Te dni se objavljajo fotografije izpred dveh let, ko sta z Janezom Janšo v baru Šuklje ob Ljubljanici po prvem krogu obiskala volilni štab Anžeta Logarja. Vidite v tej zgodbi novega političnega produkta tudi Logarja, ki ste ga omenili?

Pozdravljam vsakogar, kdor se želi angažirati in doprinesti k slovenski politiki. Nobena pot definitivno ni lahka, ne leva in desna. Vsakdo, ki ima iskreno željo kaj spremeniti, je dobrodošel v kakršnemkoli povezovanjui. Kaj bo gospod Logar počel in za kakšno nadaljevanje politične kariere se bo odločil, pa je na njem. Najprej se mora odločiti sam.

Primož Lavre

Pravite, da se mora Logar še odločiti. Malce »ziheraša« je, ni kak Pogačar, ki kar skoči naprej …

Nerad ocenjujem druge kolege. Ostal bi kar pri ljudski stranki, ko se je po volitvah pokazalo, kje so še bele lise, ki jih moramo odpraviti. Tudi klavzura je prispevala h kakemu kritičnemu spoznanju, s katerim se že ukvarjamo ali kaže ukvarjati. Da, pridejo trenutki, ko je treba pokazati tudi korajžo in skočiti naprej. Mislim, da smo nekaj tega poguma na evropskih volitvah pokazali s SLS. Zadeva se nam je skorajda seštela in bila dobro sprejeta. Odločitve drugih političnih akterjev so stvar njihovega premisleka, mi pa moramo poskrbeti, da bomo, ko bo prišlo do volitev, v najboljši formi. Tako se bomo lahko z naskokom vrnili v državni zbor.

Če na kakršenkoli način pride do predčasnih volitev, premier Robert Golob zna biti impulziven, bo treba s pripravami pohiteti, prav tako s pogovori o sodelovanju oziroma povezovanju. Da vas ne bodo zalotile nepripravljene?

S pripravami na volitve smo že začeli. V enem od glavnih odborov in pozneje v izvršilnem odboru smo sklenili začeti z evidentiranjem kandidatov. Začeli smo tudi s pregledom stanja in predlogi za izboljšanje, kjer te priložnost so. Prvi in glavni pogoj za uspeh pa je seveda konsolidacija stranke. V nasprotnem na volitvah ne bomo sposobni pokazati vsega tistega, kar res znamo in zmoremo, nenazadnje nas ne bodo jemali resno niti potencialni partnerji. Ta dva procesa potekata vzporedno, kot ocenjujem, se konsolidacija uspešno razvija.

To je bil tudi zaključek nedavne klavzure: konsolidirati stranko in okrepiti njeno lokalno mrežo. A ne bo lahko, če se bodo, denimo, lokalni odbori še naprej in brez vas pogovarjali s Petrom Gregorčičem – zdaj na daljavo, ker predava v ZDA.

Nič ni narobe, če se pogovarjajo, saj so nenazadnje sodelovali na volitvah. Kar zadeva strankino hierarhijo, pa so stvari razčiščene. Ve se, kar se je pokazalo tudi v klavzuri, kakšna so pravila, kako se lahko kdo poteguje za predsednika. Prvi pogoj je, da si član stranke, nato pa se gre dalje, če je taka odločitev vseh. Normalno pa je, da je pač vedno nekaj tistih, ki raje poganjajo konflikt; žal je pri tem vse preveč vrtenja v prazno.

Mar pogovori Gregorčiča z lokalnimi odbori le ne dajejo vsaj vtisa, da stranka ni stabilizirana? Deluje kot nekakšen šef stranke.

Kot rečeno, za kakršnokoli funkcijo znotraj stranke se je treba vanjo vključiti.

Boste naredili red?

Po naravi mi je bližje iskanje skupnih poti, nisem za izključevanje, to je stranki že izjemno škodilo. Naj spomnim na izključevanje Franca Kanglerja ali Marjana Podobnika in drugih pomembnih članov. S tem gotovo ne gre nadaljevati, saj smo zato zleteli iz parlamenta. Predvsem bi si želel, da se tisti, ki nekako trkajo na vrata stranke, na neki točki odločijo in povedo, kaj hočejo.

Primož Lavre

Peter Gregorčič še razmišlja, ali sprejeti vabilo za članstvo v vaši stranki?

Ne vem, to je njegova odločitev. Članstvo mu je bilo ponujeno.

Imate denar za kampanjo?

Delujemo v okvirih svojih zmožnosti, je pa vsaka kampanja izziv, sploh za manjše stranke. Evropske volitve so bile že druga kampanja stranke pod mojim vodstvom. Računi se plačujejo, verjamem, da bo tako tudi po naslednjih volitvah.

Nobena večerja ni zastonj …

Definitivno ne.

… vas je te dni spomnil lastnik Domovine Aleš Štrancar.

Poslovnih razmerij javno načeloma ne komentiram. Res smo najeli storitev pri Domovini, a račun je bil medtem že plačan. Obžalujem, da je prišlo do izvršbe; ko smo jo prejeli, smo jo proučili in zaprli.

Mimogrede, v glavnem odboru izrečene obtožbe oziroma namigovanja o kraji denarja ste v organih stranke in klavzuri razčistili?

Pavšalno obtoževati z namenom, ker si želi kdo pridobiti boljše izhodišče, je podlo. Z dokazi na plano. Navsezadnje imam za sabo uspešno revizijo računskega sodišča, ena pa se še napoveduje.

»Razmere v svetu so danes spet takšne, da zahtevajo skupne cilje in poenotenje okoli njih, a pri nas na žalost še vedno velja logika, kdo bo koga, ne pa to, kaj je dobro za državo.« Se strinjate?

Drži, z mislijo se velja strinjati. Žal tudi sam opažam, ne le v evropski, ampak tudi v slovenski politiki, da se v ospredje vse preveč zlahka prebijajo slabe politične manire, ko je dovoljeno uporabiti vsa sredstva.

Pavšalno obtoževati z namenom, ker si želi kdo pridobiti boljše izhodišče, je podlo. Z dokazi na plano. Navsezadnje imam za sabo uspešno revizijo računskega sodišča, ena pa se še napoveduje.

Navedel sem besede iz zadnjega intervjuja prvega predsednika republike in zadnjega šefa slovenske zveze komunistov za Večer.

Bo že vedel, o čem govori, saj je k temu stanju tudi sam konkretno pripomogel. Spomnimo se le dogajanja okoli osamosvojitve in koalicije Demos.

Kot sem dejal, ključni izzivi so pred nami, hierarhija sveta se bistveno spreminja, prihajamo v obdobje vnovične blokovske delitve sveta. Slovenija in Evropa sta s prepišnim gospodarstvom zelo izpostavljeni. Če ne bomo sami poskrbeli zase, nas bodo drugi enostavno povozili. To se je jasno pokazalo med korono. Potrebujemo pa vse moči, v državi nas je samo dva milijona. Zato bi si želel, da končno postavimo ključni razvojni koncept Slovenije, ki ga ne bosta rušili ne leva in ne desna politika. Tudi zato, da mladim vrnemo perspektivo, da se bodo odločali za več otrok. Saj se menda vsi zavedamo, da tudi Slovenije brez Slovenk in Slovencev ne bo več.

Kako smo krhki, se kaže tudi ob naivnem početju vlade. Čeprav se Nemčija ohlaja in se nizajo svarila pred upadom gospodarske aktivnosti v Zahodni Evropi, vlada pripravi proračun z rekordno javno porabo 17 milijard evrov in deli bianco menice. Smo blizu spirale, ki lahko državo potegne v napačno smer, s tem pa nepopravljivo ogrozi blaginjo vseh nas.

Res veliko marsikakšnega šuma je bilo prejšnji teden, komajda smo zaznali, da je vlada potrdila proračun in ga poslala v državni zbor.

Z malce zlobe bi lahko dejal, da odstop ministrice za digitalno preobrazbo na dan potrditve rekordne javne porabe v vladi ni naključje.

Emilija Stojmenova Duh je odstopila, da bi se izognila obravnavi interpelacije.

No, izrabili so trenutek in na hitro ta dan spravili skozi še proračun. V politiki se stvari ne dogajajo po naključju, gre za interese v ozadju. Vidimo, da je interes te vlade drugačen, kot pa si ga predstavljajo državljanke in državljani.

Primož Lavre

Kakšen je ta interes vladne skupine? Kako vi vidite njeno idejno podstat?

Pravzaprav je niti ni. Njen edini »idejni« skupni imenovalec je delitev. Zelo rada deli denar – po vseh interesnih skupinah, po vseh omrežjih … A kaj dosti ne skrbi za to, od kod in na čigav račun ga bo vzela. Vse drugo ostaja dokaj v zraku, tudi napovedane reforme, ki so domala vse izostale. S politični bombončki kupujejo politično podporo in socialni mir, umanjkalo pa je vse tisto, kar bi res trajno izboljšalo delovanje družbenih podsistemov in povečalo produktivnost oziroma dodano vrednost zaposlenih. Z iskanjem socialne kohezije se skoraj ne ukvarjajo. Na drugi strani se določeni ukrepi, ki so v interesu omrežij, denimo v energetskem lobiju, lahko zgodijo zelo hitro. Zakon o reševanju Teša 6, s katerim bi se preoblikoval v javno podjetje, je šel gladko skozi vse vladne procedure v dveh tednih. Za kontrast: spor z zdravniki in uničevanje javnega zdravstva pa se vleče že leto in pol.

Mlado družino imate. Kot slišim, je zaradi politike ne zanemarjate, privoščili ste ji daljši dopust?

Žal ji nisem privoščil nič kaj dolgega dopusta, prej nasprotno, lahko bi dejal, da je bil letos poleti uničen. Nekako skušam balansirati med tem, kar sem. Nisem le politik, sem tudi oče in mož itn. Vem, da na račun enega in drugega marsikaj tudi trpi, zato sem družini neizmerno hvaležen, da razume in podpira mojo trenutno pot.

Član izvršilnega odbora SLS Primož Jelševar mi je v intervjuju omenil, da so zasledovali vaše otroke – kar po bolnišnicah. Za kaj je šlo?

Drži, v enem od člankov je bilo omenjeno, da je ena od mojih hčera imela operacijo in bila varno odpuščena iz bolnišnice – četudi tega nisem javno komuniciral. Še en primer uporabe vseh sredstev za dosego političnih ciljev, o čemer sva govorila. Politična oziroma medijska instrumentalizacija intimnega je šla vendarle predaleč. Treba je reči: dovolj je, dajmo se – tudi z vso ostrino, če ne gre drugače – raje pogovarjati o političnih konceptih, če jih imamo, ter o tem, kaj bomo naredili, da jih implementiramo.

Skušajva strniti: zakaj je prišlo do poskusa vašega rušenja?

Tako rekoč v ciljni ravnini in za peščico glasov izgubiti evropski mandat je bila zanj boleča izkušnja.

To je psihološka interpretacija?

Da, verjamem, z izgubo se je bilo težko sprijazniti. Volja volivcev je včasih kruta. Prav tako verjamem, da v volilni kampanji kaj tudi ni bilo optimalno izpeljano. A to je pač nujni del celotnega procesa učenja in rasti.

Primož Lavre

Dejali ste, da se v politiki stvari ne dogajajo po naključju. Poznate interese v ozadju glede poskusa vaše zamenjave?

O teh ozadjih ne bi rad javno ugibal. Kot rečeno, nerad se ukvarjam z drugimi igralci, načeloma mi je mar za to, kaj lahko naredimo mi v naši stranki. Teorij zarot sem zadnje čase slišal že preveč.

Desnica mora biti bolj demokratična, je leta 2016 dejala izžvižgana predsednica NSI Ljudmila Novak. Besede na mestu – tudi za ta čas in ob dogajanju, ki ga skušava pojasniti?

Vsekakor so te besede na mestu, bi jih pa razširil na Slovenijo. Vse prevečkrat pozabimo na gradnike demokracije, na delitev oblasti, samostojnost vsake od vej oblasti, na pravila igre, ki morajo veljati za vse enako. Vsa dan, sploh pa v slovenski politiki, lahko spremljate to, da se ta pravila izkrivljajo. Ne znamo ločiti pojmov enakost in enakopravnost ter s tem dopuščamo, da politične odločitve sprejemamo na podlagi ideologij, če želite, zelenih ali identitarnih.

Kar zadeva desnico, pa bi dejal, da vsaka stranka po svoje, kot ve in zna ureja svoja notranja razmerja. Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj. Moja odgovornost je, da v desnosredinskem delu volilnega telesa za SLS najdemo svoje priložnosti. V evropski kampanji smo več kot nakazali, da je to mogoče. Kako te priložnosti kapitalizirati na parlamentarnih volitvah in pozneje v razvojnih koalicijah, da bi se končno Slovenija dokopala do razvojnih sprememb, pa je vprašanje sodelovanja in iskanja skupnih poti. Ampak nikakor ne z izključevanjem.

Kakšna je izkušnja sodelovanja oziroma povezovanje, ki ste mu kot tiskovni predstavnik stali ob strani – liste Povežimo Slovenijo? Je manjkal dober izpostavljeni mandatarski kandidat?

Izkušenj je več. Dobro je temeljito urediti vsa razmerja med strankami. Pri Povežimo Slovenijo ni bilo tako, zato je prihajalo do gašenja požarov. Zamisel koncepta je bila dobra, plemenita, močno pa je šepalo pri izpeljavi. Če bi nekako posvojili njeno temeljno idejo, se je lotili s pravim pristopom, ne le glede mandatarskega kandidata, bi bili lahko kar uspešni. Imeli smo že več predvolilnih koalicij. Demos je naredil izjemne korake za Slovenijo.

O ozadjih ne bi rad javno ugibal. Kot rečeno, nerad se ukvarjam z drugimi igralci, načeloma mi je mar za to, kaj lahko naredimo mi v naši stranki. Teorij zarot sem zadnje čase slišal že preveč.

Od tu na Gospodinjski ulici vam ni težko spremljati spopad pred volitvami v svet kmetijsko- gozdarske zbornice, ki ima sedež tu poleg vas. Vse t. i. pomladne stranke imate svoja društva, po katerih se potegujete za vodstvo zbornice. Ni povezovanja?

Morda se tudi v tem primeru preveč energije izgublja na napačnih postavkah. Kar zadeva SLS, je bilo dogajanje v vodstvu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zanjo vedno zelo povedno; vplivalo je na notranjo dinamiko stranke in jo kdaj celo razklalo. Tudi tokrat opažam kakšno podobno tendenco. Veliko preveč časa je namenjenega temu, kdo bi bil kje na kaki funkciji, ne pa temu, kaj bi bilo treba narediti. Glede sektorja kmetijstva in prehrane imamo v Sloveniji nemalo težav, vsak dan izgubimo skoraj tri kmetije. Če nič drugega, bi veljalo okrepiti tudi KGZS z močno notranjo koalicijo, saj bi le tako lahko vladi nenehoma gledali pod prste. Tu ima zbornica kar pomembno vlogo.

Vlada prek resorne ministrice Mateje Čalušić nasprotuje obveznemu članstvu v zbornici. Rada bi jo, kot se reče, depolitizirala.

Drugače rečeno, vsakogar, kidor se z njo ne strinja, bi utišali. Tudi zbornico. To smo spremljali pri kmetih in njihovih protestih, pri podjetnikih, pa tudi zdravnikih. Predsednik vlade je v državnem zboru dejal, da je za večstometrsko vrsto pred zdravstvenim domom za vpis k zdravnici družinske medicine v Slovenski Bistrici kriva slaba organizacija v domu in okrivil občino, hkrati pa je pozabil omeniti, da vlada določa zdravniške plače in da s svojim ravnanjem in zakoni odganja zdravnike v tujino. Da tudi podplačuje občine, čeprav so na ministrstvu za finance sami izračunali, da bi jih morali povprečnino dvigniti za vsaj 100 evrov. Namesto utišanja, h kateremu se zatekajo vladajoči, bi potrebovali več iskanja soglasja o tem, kaj je treba narediti, da bi država in družba delovala v prid prebivalk in prebivalcev.

Stvari v Sloveniji so kristalno jasne: ljudem bi bilo dobro dati malo več prostora, da bi svobodneje zadihali. Politični ustroj države je treba narediti bistven bolj učinkovit. Ko bi se vse to seštelo, bi tudi Slovenija naredila smelejše korake. Če zopet omeniva Tadeja Pogačarja, bi lahko temu sledil tudi skok naprej v nove zmage.

Naslovnica