Beseda časovnica bi lahko bila nova beseda leta. Bit in čas je naslov enega najpomembnejših filozofskih dela 20. stoletje naslov Martina Heideggerja. Ne se ustrašit, recimo, le, da je čas od takrat tudi za filozofijo pomemben tako kot bit. Robert Golob ve, da ima na voljo le še tri leta, da osmisli svojo bit oziroma poslanstvo.

Prvega januarja 2025 naj bi veljala nova davčna zakonodaja, s katero bi zaprli razkorak med pobranimi dajatvami in vse več potrebami po javnih storitvah. Megalomanska naloga narediti red v davčnim »sračjem gnezdom« je padla na pleča politično šibkemu finančnemu ministru Klemenu Boštjančiču.

Leta 2021 je nastopil peti mandat generalnega direktorja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Z njim smo so pogovarjali o načrtovani pokojninski reformi, prepričan je, da je brez dviga upokojitvene starosti ni.

Stopnja tveganja dohodkovne revščine za prejemnika starostne pokojnine je leta 2020 znašala 18,1 odstotka. 28,8 odstotka invalidskih upokojencev je leta 2020 živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine. So torej upokojenci med najbolj ogroženimi družbenimi skupinami v Sloveniji? Jim preti revščina in materialna prikrajšanost?

O reformah in napovedanem reformnem letu 2023 je tekla besede z ekonomistom Anžetom Burgerjem (1979). Povedal je, da skuša vlada na eni strani izrabiti malo boljše gospodarske napovedi za to leto, reforme malce odložiti oziroma zmanjšati njihovo število, da bi zadržala podporo volivcev.

Anže Logar je poslanec, politik predsednika sveta SDS. A zanima ga vse kaj drugega.

Pavel Rupar se je razglasil za Glas upokojencev. Glede na enaka merila, ki jih pričakuje nekdanji Ruparjev predsednik stranke, bi to lahko in moral storiti le na volitvah in po njih, če bi bil na njih uspešen. Ne le minute, Ruparju je oblast na RTV Slovenija omogočila neposredni prenos protestnega shoda.

Jaša Jenull in Pavel Rupar, Glas ljudstva in Glas upokojencev Slovenije. Kaj ju loči in kaj imata skupnega? Ali ste oba nevladnika – ker ste brez legitimnosti, ki jo dajejo volitve – grožnja demokraciji?

Po volitvah 1996 – za nami je že bila že poosamosvojitvena prva petletka – smo dobili tri dokaj močne pomladne stranke. V nasprotju s pričakovanji po Depali vasi se je najbolje odrezala SLS (pred tem kmečka zveza) Marjana Podobnika in ne takrat še socialdemokratska stranka nekdanjega osamosvojiteljskega in iz Drnovškove druge vlade vrženega obrambnega ministra Janeza Janše. Krščanski demokrati Lojzeta Peterleta so plačali davek za sodelovanje z Drnovškovo LDS. To so bile volitve, na katerih je pomladni trojček dobil 45 mandatov – nikoli več toliko.

Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?

Predsednik SDS si želi »okrepitve slovenskih demokratičnih, domoljubnih, protibirokratskih, proti centralističnih ljudskih sil«. Začelo se je – prvi naj bi bil Franc Kangler s svojo stranko – »konsolidiranje« desnice, še ena od etap Janeza Janša pri graditvi in utrjevanju položaja hegemona, četudi ga je na volitvah povsem potolkla nova stranka Gibanje Svoboda.

Katoliški tednik Družina na spletni strani povzema pogovor z jezuitom p. Danielom Libanorijem za francoski katoliški dnevnik La Croix International, v katerem je spregovoril o tem, kako je ugotovil, da je p. Marko Rupnik zlorabljal redovnice v slovenski Skupnosti Loyola. Njegovo izredno vizitacijo v skupnosti je naročil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. V Libanorijevih razgovorih z redovnicami se je počasi razkrilo, kaj se je v skupnosti dogajalo do leta 1993, ko je p. Rupnik šel v Rim.

Z odločbo o začasnem zadržanju dveh členov in pol zakona o RTV Slovenije se je ustavno sodišče utrdilo kot neodvisna veja oblasti. Da je levičarsko in zato odvisno, je letela kritika z desne že vrsto let; precejkrat načrtno in politikantsko.

Ljudsko iniciativo Glas upokojencev Slovenije, ki bo kmalu postalo društvo Inštitut 1. oktober, vodi nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar. Za 1. marec sklicuje novo protestno zborovanje upokojencev. Pričakuje, da se jih bo iz vse Slovenije zbralo 50.000. Se opozicijska SDS seli na ulice in trge?

Ministrstvo za javno upravo je nedavno pripravilo seznam 2000 najbolje plačanih javnih uslužbencev za oktober 2022. Med tisoč najbolje plačanimi je odstopajoče največ zdravnikov – zaradi posebnih pogojev dela. Najvišjo izplačilo za mesec oktober, 15.156 evrov bruto, je prejel zdravnik ljubljanskega kliničnega centra.

V ponedeljek sta bila tudi uradno spojena Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve; v sodni register je bil namreč vpisan nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije – skrajšano MuZXXI. S tem ko sta formalno likvidirana do zdaj obstoječa muzeja, preneha mandat direktorjema nekdanjih zavodov pa tudi mandat drugim organom.

Če je bil pred dnevi v ospredju minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zdaj leta 1977 rojena Sanja Ajanović Hovnik – prvo ime reforma plač v javnem sektorju.

Reforma plačnega sistema v javnem sektorja je kot druga – za zdravstvom – prišla na vrsto vrha koalicije Zakaj predstavlja pravo revolucijo za zaposlene« in ali gre res le za plače?

Slovenska varnostna obveščevalna služba je ob operativnem sodelovanjem z Nacionalnim preiskovalnim uradom petega decembra lani priprla dva ruska vohuna. K nam sta prišla pred šestimi leti kot del programa za nameščanje ilegalnih vohunov. Zakaj se je politika odločila za njuno razkritje in pregon ter kako namerava unovčiti razbitje celice Putinove agenture?

Pred stotimi letu se je v Bohinju rodil profesor, politik in publicist France Bučar (2. 2. 1923–20. 10. 2015). Bil je eden od ustanovnih očetov države, predsednik leta 1990 demokratično izvoljene skupščine. Sam je bil izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze. Za seboj ni pustil spominov, avtobiografije, je pa domala do konca izdajal knjige spisov o slovenski državi, narodu in demokraciji. Predgovore so mu izdajali nazorsko različni ljudje od Tineta Hribarja, do Ernesta Petriča in Jožeta Pirjevca.