Kaj si slikal? Pokaži!« Ozrem se in zagledam dva mladeniče v navitem avtomobilu klasične znamke. Domačina. Kočevarja. Pred prehodom za pešce sta se zaustavila in ustavila še druga vozila za seboj.

Politika – vladajoča in opozicijska – se je vrnila z (ne)zasluženih počitnic. Od jeseni pa do naslednje pomladi je še nekaj časa, da na vladni strani postorijo vsaj nekaj tistega, kar so napovedovali in nato odlagali. Z jesenjo prihodnje leto se bodo že ozirali proti volitvam in delovali z mislijo na kampanjo. Bo na desnici edini izzivalec Roberta Goloba le Janeza Janša? Ali bo Janšev prvi tekmec Golob?

»Srce me boli, ko vidim, kaj se danes dogaja v SLS. Tega si Ivan Oman ni želel,« pravi v pogovoru član izvršnega odbora stranke Primož Jelševar. Obžaluje, da je Peter Gregorčič v trenutku, ko je bila kampanje za evropske volitve konec in so bili znani volilni izidi, volilni kapital usmeril v ustvarjanje razdora v stranki. Zaradi neresnic Bojana Požarja, ki so preverljive, je odvetniški pisarni podjetja JE & GR, kjer je prokurist, naročil naj vloži kazensko ovadbo.

Vlade se menjajo, gospodarstvo oziroma ekonomija pa gre, če le ni večjih pretresov, svojo pot. Tako je tudi v zadnjih letih, vsaj po glavnih kazalcih sodeč.

Po razkritju dokumentov o načrtovani divji privatizaciji Hita so mi neznanci grozili z likvidacijo, z ustrelitvijo, v novem intervjuju za Reporter pravi Marjan Podobnik, nekdanji predsednik SLS in podpredsednik vlade med letoma 1996 in 2000. Objavljamo del intervjuja, kjer spregovori o grožnjah.

»Pomemben del volilnega kapitala SLS je žal že potrošen, postavlja se vprašanje, kako naprej. Verjamem, da si ga zastavlja tudi zdajšnji predsednik SLS, pa tudi nosilec evropske liste in mnogi drugi,« razmišlja v pogovoru nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik.

V nedeljo, 21. julija, bo minilo 100 let od rojstva pisatelja Alojza Rebule. V njegovem rojstnem kraju Šempolaju pri Trstu na ta dan Slovenska prosveta, krovna organizacija Slovencev v Italiji, prireja počastitev za začetkom ob 19.30 uri pred šempolajsko župnijsko cerkvijo.

Dobro leto Martin Brecelj predseduje Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ki bo tudi letos pripravilo študijske dneve Draga. Z njim smo se pogovarjali o Alojzu Rebuli – 21. julija bo minilo sto let od rojstva avtorja romanov Senčni ples in V Sibilinem vetru – pa tudi o Borisu Pahorju. Oba sta bila, vsak na svoj način, mojstra besede, a tudi in predvsem velikana duha.

Predsednik vlade se trudi dajati vtis, da vse, ki se bolj ali manj odločno obračajo nanj z denarnimi zahtevki, jemlje enako. Razumljivo, otepa se sindikatov javnega sektorja, ki stavkajo ali napoveduje stavke.

Dr. Andrej Fink se je leta 2017 z ženo iz Argentine vrnil – pri tej besedi vztraja – v Slovenijo. Pravi, da je popolnoma vpet v slovenski vsakdan. Minuli teden je sodeloval na simpoziju Slovenske matice, posvečenem sedemdeseti obletnici Slovenske kulturne akcije (SKA). Profesor Fink je ocenil tudi politične razmere po evropskih volitvah.

Preiskave »ukradenih otrok« se je kriminalist Pavel Jamnik lotil tudi zato, ker so se mu zdele v prejšnjem časih in režimu takšne kraje mogoče. Vendar ne v takšnem obsegu, kot se zdaj prikazuje.

Konec maja je bila na zahtevo poslancev SDS in NSI ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj bi se prebila do resnice v zgodbi o ukradenih otrocih. A Pavel Jamnik, ki je kot kriminalist sodeloval pri preiskavi prvih štirih primerov t. i. ukradenih otrok, se boji se, da bo tudi pri nedavno ustanovljeni parlamentarni komisiji šlo prej kot ne po poti nabiranja političnih točk oziroma političnih igric, do resnice pa se ne bodo prebili.

Pričevanja mater so se pri nas pojavila leta 2019, potem ko so o podobnih zgodbah, ki naj bi razkrivale trgovino z dojenčki, že vrsto leto poročali mediji v Srbiji. Kakšna je verjetnost, da je do kraj otrok res prišlo?

Resnična lepota nas postavi v kontemplativno držo, ki nas dvigne nad vse nizko, primitivno in nas v marsikaterem pogledu osvobaja iz tope ujetosti vsakdanjega življenja, nam je v pogovoru dejal ddr. Jožef Hlebš.

Niso vse družbena omrežja in klasični mediji. Kampanjo je treba imeti tudi na terenu. Siva pot je ekipo Nove Slovenije pred tednom vodila na Gorenjsko – z nosilcem liste Matejem Toninom in drugopostavljeno na evropskih volitvah in predsednico podmladka Katjo Berk Bevc. »Devetega junija ne pozabite oditi volit!« sta opominjala ljudi na ulicah in trgih Kranja Radovljice in Tržiča.

Katja Berk Bevc, po izobrazbi tolmačka, je v politične vode vstopila, ker verjame, da lahko na drugi strani kabine za tolmačenje naredi več. Kaj, če drugopostavljena na listi Nove Slovenije na evropskih volitvah premaga Mateja Tonina?

Od leta 2000 dr. Metoda Dodič Fikfak vodi Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni in vzpostavitvi sistema priznavanja teh bolezni kot poklicnih. Kot je dejala v pogovoru, gradnja kanala C0 za zdravnike pomeni nepojmljivo visoko tveganje.

Bosta vladni stranki, ki sta izglasovali referendumski trojček, znali izrabiti njihov aktivacijski potencial za izboljšanje izida evropskih volitev? Ne manjka tistih, ki o tem dvomijo; Gibanje Svoboda – v referendumsko kampanjo je stopilo že pred prvomajskimi prazniki – je sprožilo nevarno igro, ki ji (morda) ne bo kos.

V Strunjanu, kjer ima svoj drugi dom, smo se z Jožetom Dežmanom pogovarjali o njegovih zadnjih odmevnih projektih: razstavi o raziskavi morišča brezna pod Macesnovo gorico, taisti razstavi v Evropskem parlamentu in šestem poročilu vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč, ki bo izšel na izbrisani dan spomina na žrtve komunizma.

Stabiliziran ugled vlade in njene prve stranke se lahko hitro znajde pod novim udarnim valom. Prvi bo čez mesec in pol – evropske volitve. Nanje bi šli Gibanje Svoboda in Levica, podprti z referendumi o legalizaciji konoplje, uvedbi evtanazije in uveljavitvijo preferenčnega glasu v volilni zakonodaji.