Prvič svet moli za papeža Frančiška – njegovo zdravje. Ima sicer »navado« poprositi ljudi, s katerim se sreča, naj molijo zanj.

Z docentom dr. Simonom Malmenvallom, tudi kustusom v Slovenskem šolskem muzeju, smo se pred tretjo obletnici invazije Ruske federacije na Ukrajina pogovarjali v njegovem kabinetu na teološki fakulteti. Ohranil je stike z različnimi ljudmi, pretežno iz akademskih krogov, tako tistimi iz Ukrajine kot Ukrajinci, ki so se zaradi vojnih razmer znašli v emigraciji, pa tudi z ljudmi iz Belorusije in Rusije.

Ni miru za 55-letno okrožno državno tožilko svétnico na Specializiranem državnem tožilstvu. Konec lanskega leta je Mateja Gončin tudi v kamero spregovorila o nepravilnostih, zlorabah in naklepnih kaznivih dejanjih varnostnikov, zlasti pa vodstva Centa za varovanje in zaščito (CVZ).

Z marsičem hiti vlada v državni zbor; išče prostor in lovi čas, da postori, kar bi se še dalo v tem letu. Gotovo je v parlamentu že ali pa se snuje marsikaj, kar bi bilo primerno po uzakonitvi koalicijskega valjarja postaviti pred sodbo volivcev.

Zgodba se dogaja na Tržaškem kmalu po osamosvojitvi in daje vpogled v delovanje represivnih organov in ostanka SDV, pripoveduje o svojem drugem romanu dr. Miha Brejc. V njem piše o tem, kako je delovalo udbovsko omrežje in kako so se znotraj njega znašli ljudje, se nanj odzivali, kakšne moralne dileme so imeli.

Glavno mesto vsake države je tudi srce nacije, identifikacijsko središče vseh državljanov, pravi zgodovinar Mitja Ferenc; ohranjati mora spomin ne le na njene zmagoslavne in velike dosežke, ampak tudi na njegove tragedije.

Približuje se osemdeseta obletnica konca druge svetovne vojne. Predsednica republike Nataša Pirc Musar si prizadeva, da bi do takrat dosegla dogovor o mestu pokopa 3450 žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico. O tem sta na nedavnem srečanju govorila tudi predsednik Slovenske škofovske konferenc novomeški škof Andrej Saje in predsednik vlade Robert Golob.

Enomesečna javna razprava o izhodiščih novega stanovanjskega davka se je sklenila z vsesplošnim zavračanjem – z nemalo zabavljanja in sarkazma. Ni dvoma, da takšnega koncepta zakona (obdavčeno drugo in vsako naslednje stanovanje, prvo pa ne) ne bomo videli in še manj sprejeli.

Na predlog kolegov stolnih kanonikov je prelata dr. Janeza Grila prav pred letom, 19. januarja 2024, novomeški škof Andrej Saje imenoval za 34. prošta stolnega kapitlja. V intervjuju včasih hudomušno pripoveduje o svoji bogati življenjski in duhovniški poti. Od materinega pouka pred odhodom v šolo (naj ne verjame, če mu bodo rekli, da ni Boga …) do ekonoma novomeške škofije.

To leto bo končno stekla dolgotrajna oskrba, s katero naj bi bilo ustrezneje poskrbljeno za varno starost. Prvi predlog zakona je bila pripravljen že pred dvema desetletjema. Obstaja veliko tveganje, da bo to, vsaj v prvem obdobju, uveljavitev dolgotrajne oskrbe veliki eksperiment, katerega posledice bo prav tako veliko razočaranje ljudi – in volivcev.

»Čutim, da imam ugled, ki si ga ne zaslužim, javno spoštovanje, ki ga nisem vreden. To je nedvomno moj najmočnejši občutek,« piše papež Frančišek v avtobiografiji, ki je izšla prejšnji torek pri založbi Penguin Random House.

Zdravstveno reformo bi po besedah dr. Anžeta Burgerja morali zasnovati povsem drugače – na sistemu, v katerem bi krepili koncesionarje in neučinkovitemu javnemu sistemu pustili, da počasi usahne. Z ekonomistom smo se pogovarjali tudi o vladni zamisli nepremičninskega davka.

Reforma nekoga nagradi in drugega ne, mu morda celo kaj vzame, če se primerja z drugim(i); ni pogleda na resnico, ki bi ne bil relacijski. To se bo z vsem razkošjem razkrilo, ko bodo februarja v skladu s plačno reformo izplačane plače v javnem sektorju.

Papež Frančišek je dobro zadel s svetim letom: jubilejno leto 2025 je leto upanja. Človeštvo je poklicano k medsebojni podpori in skupnemu romanju, da bi ponovno odkrili smisel življenja, je o namenu odprtja svetih vrat lepo povedal predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje.

»Incidenti« – takšni ali drugačni, bolj resni in tudi malce neresni – med predsednikom vlade Robertom Golobom in najbolj priljubljeno političarko v državi, predsednico republike Natašo Pirc Musar se z vsako navidezno pomiritvijo le še grmadijo.

Za petino aktivnega prebivalstva so se 15. novembra skrojile plače, ko so predstavniki vlade (tudi v prisotnosti premierja Roberta Goloba) in reprezentativni sindikati podpisali niz aktov, dogovorov in kolektivnih pogodb.

Poslanci SDS so januarja 2024 vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma JEK 2. Vladno stran so na ta način primorali, da ljudsko opredeljevanje o tem nacionalnem projektu organizirajo precej prej, kot so načrtovali.

Leto 2024 je prvo leto nestalnega članstva Slovenije v Varnostnemu svetu Združenih narodov. V septembru je v obdobju aktualnega nestalnega članstva 2024–2025 prvič predsedovala VS. To je bil dodatni organizacijski izziv, ker je takrat potekal tudi t. i. visoki teden, čas splošne razprave Generalne skupščine ZN.

Sredi poletja je postalo vroče še t. i. »romsko vprašanje« ali »romska problematika«. Ton so mu, če damo ob stran same Rome, narekovali dolenjski župani.

Odmevni sodni pregon slovenske celice Kavaškega klana je konec leta po javnem nastopu specializirane državne tožilke Mateje Gončin prerasel v policijsko-politično afero centra za varovanje in zaščito (CVZ); na razčiščevanje, kdo je in kdo tam ni saniral razmer.