»Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj,« pravi v pogovoru predsednik SLS Marko Balažic, v katerem je komentiral tudi razloge za poskus njegove zamenjave na čelu stranke. Da je dobesedno v ciljni ravnini in za peščico glasov izgubil evropski mandat, je bila za Petra Gregorčiča boleča izkušnja, s katero se je bilo težko sprijazniti, ugotavlja Balažic. O političnem ozadju njegovega rušenja noče javno ugibati.

»Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj,« pravi v pogovoru predsednik SLS Marko Balažic, v katerem je komentiral tudi razloge za poskus njegove zamenjave na čelu stranke.

Prvi nadzornik javnih financ v državnem zboru Jernej Vrtovec je ogorčen zaradi nespoštovanja demokratične kulture, saj se ministri niso pripravljeni niti zagovarjati pred pristojnim nadzornim telesom državnega zbora. Razmišlja o novem političnem produktu v enem delu desne sredine. Platforma sodelovanja Anžeta Logarja, če bo seveda postala tudi stranka, bi morda lahko bila tisti potrebni dodatek za zmago desne opcije, pravi minister za infrastrukturo v prejšnjem mandatu Vrtovec.

Ali se deležniki v zdravstvu – ob nejasno definirani zdravstveni košarici in obljubah, da bomo kolektivno financirali skoraj vse – že dogovarjajo, kaj naše finance dejansko omogočajo in česa ne?

Devetdesetletnik kardinal Franc Rode, rojen na Rodici pri Domžalah 23. septembra 1934, je bil zadnji, sedmi otrok mame Frančiške in očeta Andreja. V spominih je temeljito pregledal rodovnik po očetovi in mamini strani.

Golobova vlada ima še to »šolsko« leto čas, da izpelje svoje prioritete in tudi kako našo prioriteto. Naslednja politična sezona bo že uvertura v predvolilno kampanjo.

»Svet romskih skupnosti, začnite po tridesetih letih delati z Romi, do zdaj ste jih puščali na cedilu in v kaosu. Bili ste le sindikat za pravice, ne pa steber, ki bi jih postopoma pripravil do integracije oziroma socializacije,« poziva v intervjuju ribniški župan Samo Pogorelc.

Kaj si slikal? Pokaži!« Ozrem se in zagledam dva mladeniče v navitem avtomobilu klasične znamke. Domačina. Kočevarja. Pred prehodom za pešce sta se zaustavila in ustavila še druga vozila za seboj.

Politika – vladajoča in opozicijska – se je vrnila z (ne)zasluženih počitnic. Od jeseni pa do naslednje pomladi je še nekaj časa, da na vladni strani postorijo vsaj nekaj tistega, kar so napovedovali in nato odlagali. Z jesenjo prihodnje leto se bodo že ozirali proti volitvam in delovali z mislijo na kampanjo. Bo na desnici edini izzivalec Roberta Goloba le Janeza Janša? Ali bo Janšev prvi tekmec Golob?

»Srce me boli, ko vidim, kaj se danes dogaja v SLS. Tega si Ivan Oman ni želel,« pravi v pogovoru član izvršnega odbora stranke Primož Jelševar. Obžaluje, da je Peter Gregorčič v trenutku, ko je bila kampanje za evropske volitve konec in so bili znani volilni izidi, volilni kapital usmeril v ustvarjanje razdora v stranki. Zaradi neresnic Bojana Požarja, ki so preverljive, je odvetniški pisarni podjetja JE & GR, kjer je prokurist, naročil naj vloži kazensko ovadbo.

Vlade se menjajo, gospodarstvo oziroma ekonomija pa gre, če le ni večjih pretresov, svojo pot. Tako je tudi v zadnjih letih, vsaj po glavnih kazalcih sodeč.

Po razkritju dokumentov o načrtovani divji privatizaciji Hita so mi neznanci grozili z likvidacijo, z ustrelitvijo, v novem intervjuju za Reporter pravi Marjan Podobnik, nekdanji predsednik SLS in podpredsednik vlade med letoma 1996 in 2000. Objavljamo del intervjuja, kjer spregovori o grožnjah.

»Pomemben del volilnega kapitala SLS je žal že potrošen, postavlja se vprašanje, kako naprej. Verjamem, da si ga zastavlja tudi zdajšnji predsednik SLS, pa tudi nosilec evropske liste in mnogi drugi,« razmišlja v pogovoru nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik.

V nedeljo, 21. julija, bo minilo 100 let od rojstva pisatelja Alojza Rebule. V njegovem rojstnem kraju Šempolaju pri Trstu na ta dan Slovenska prosveta, krovna organizacija Slovencev v Italiji, prireja počastitev za začetkom ob 19.30 uri pred šempolajsko župnijsko cerkvijo.

Dobro leto Martin Brecelj predseduje Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ki bo tudi letos pripravilo študijske dneve Draga. Z njim smo se pogovarjali o Alojzu Rebuli – 21. julija bo minilo sto let od rojstva avtorja romanov Senčni ples in V Sibilinem vetru – pa tudi o Borisu Pahorju. Oba sta bila, vsak na svoj način, mojstra besede, a tudi in predvsem velikana duha.

Predsednik vlade se trudi dajati vtis, da vse, ki se bolj ali manj odločno obračajo nanj z denarnimi zahtevki, jemlje enako. Razumljivo, otepa se sindikatov javnega sektorja, ki stavkajo ali napoveduje stavke.

Dr. Andrej Fink se je leta 2017 z ženo iz Argentine vrnil – pri tej besedi vztraja – v Slovenijo. Pravi, da je popolnoma vpet v slovenski vsakdan. Minuli teden je sodeloval na simpoziju Slovenske matice, posvečenem sedemdeseti obletnici Slovenske kulturne akcije (SKA). Profesor Fink je ocenil tudi politične razmere po evropskih volitvah.

Preiskave »ukradenih otrok« se je kriminalist Pavel Jamnik lotil tudi zato, ker so se mu zdele v prejšnjem časih in režimu takšne kraje mogoče. Vendar ne v takšnem obsegu, kot se zdaj prikazuje.

Konec maja je bila na zahtevo poslancev SDS in NSI ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj bi se prebila do resnice v zgodbi o ukradenih otrocih. A Pavel Jamnik, ki je kot kriminalist sodeloval pri preiskavi prvih štirih primerov t. i. ukradenih otrok, se boji se, da bo tudi pri nedavno ustanovljeni parlamentarni komisiji šlo prej kot ne po poti nabiranja političnih točk oziroma političnih igric, do resnice pa se ne bodo prebili.

Pričevanja mater so se pri nas pojavila leta 2019, potem ko so o podobnih zgodbah, ki naj bi razkrivale trgovino z dojenčki, že vrsto leto poročali mediji v Srbiji. Kakšna je verjetnost, da je do kraj otrok res prišlo?