Za prevod monografije Grenko-sladki eros kanadske pesnice in klasične filologinje Anne Carson je prevajalka dr. Nada Grošelj novembra lani prejela Jermanovo nagrado, konec leta pa je izšel njen prevod pesmi in dramske poezije velikega angleškega pesnika W. H. Audna. Umetna inteligenca oziroma strojno prevajanje že malo zahtevnejši literaturi vsaj zazdaj ni dorasla, nam je dejala v pogovoru. V »postprodukciji« je treba domala ves prevod narediti na novo.

Jožeta Jerovška poznamo kot nekdanjega dolgoletnega poslanca Slovenske demokratske stranke. Ni »šparal« jezika, a je bil tudi za korekten pogovor in znal se je tudi pošaliti. Z nekaterimi, s katerimi je največkrat prekrižal meč, se občasno dobiva. Pred leti je za svojega strankarskega šefa dejal, da je tviter zanj prehiter medij.

Na uspeh pri volivcih v Ljubljani in še nekaterih mestnih središčih lahko Logar pozabi, je prepričan Aleš Maver, zgodovinar in latinist, politični analitik.

Peter Sušnik, nekdanji predsednik mestnega odbora SDS v Ljubljani, želi od Anžeta Logarja slišati, ali odhaja iz SDS zaradi nestrinjanja s programom ali z vodstvom stranke?

Sprašujemo se, ali je odstop Anžeta Logarja, predsednika društva Platforma sodelovanja, s položaja predsednika sveta SDS razblinil kak dvom o njegovi iskrenosti postati avtonomen politični akter.

Bo Komisija za preprečevanje korupcije tisti organ, ki bo poskrbel za skrajšanje zaključnega poglavja politične zgodbe premierja Roberta Goloba in njegove stranke?

S predsednico programskega odbora vseslovenskega Tavčarjevega leta, profesorico na oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete in višjo znanstveno sodelavko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU dr. Urško Perenič, smo se pogovarjali o njeni pravkar izšli biografiji Ivan Tavčar – Na valovih življenja.

Medtem ko premier Robert Golob okreva po operaciji, se mu je zgodila Komisija za preprečevanje korupcije. Organ, ki skrbi za integriteto v državi, se je tako, hočeš nočeš spet znašel v središču političnih turbulenc. Pogledali smo, kako je KPK v novejši slovenski politični zgodovini (že) večkrat odigrala kontroverzno vlogo.

Ministri še brez izkušenj začno z zagonom in vero v to, da imajo moč za spremembe v svojih rokah; če je treba tudi v nogah. Kdo drug, če ne ministri – poslanci že ne in druga »gmota«, kot jo dandanes poimenujemo, še manj. Kmalu sledijo trpka spoznanja, trk z realnostjo; sistem, ki ga upravljajo, je narejen tako, da se spremembam zoperstavlja, ugotovijo nadobudneži.

Vlada oziroma njegov predsednik sta toliko trdna, kot je trdna večina, iz katere se napaja njena moč. In vladajoča stranka Gibanje Svoboda ima še vedno rekordnih 41 poslancev. Potrebuje le pet glasov več – za začetek. O politični krizi oziroma o tem, da se je vlada zamajala, lahko govorimo šele, ko je načeta ta podpora. Kritika javnega mnenja – četudi je ostrejša – tega ne spremeni.

V delu Slovenski razkoli in slovenska sprava (2021) Tine Hribar in Spomenka Hribar s sklicevanjem na Prešernovo pesnitev Krst pri Savici reinterpretirata zgodnjesrednjeveško zgodovino prostora med Alpami in Jadranom.

Zadnji težko pričakovani vrh koalicije je bil prej kot ne le predstava za javnost. Napovedi kakšne vse ukrepe in zakonodajo bo sprejela vlada, se še naprej anulirajo skoraj hitreje kot se porodijo.

Spet prevladuje vtis, da poskušajo posamezniki z zvezami v njihovem interesu ali interesu njihovih prijateljev ali somišljenikov s posredovanjem in pritiski spremeniti zakonite odločitve vlade Roberta Goloba.

»V Sloveniji je zaradi historične vpetosti v jugoslovanski okvir z neuvrščenostjo, bratenjem s Palestinci in drugim arabskim svetom močno prisoten t. i. antiizrealizem,« nam je v pogovoru pojasnil dober poznavalec Izraela in judovstva zgodovinar dr. Renato Podbersič, znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Predsednik vlade Robert Golob je močno oslabljen. V interesu omrežij moči in t. i. stricev iz ozadja je zaradi vse več afer tudi oslabljena vlada. Tudi koalicijskima strankama, SD in Levici, kar ustreza – ne glede na izraženo zaskrbljenost – položaj, ko sta tarča predsednik vlade Robert Golob in največja vladna stranka.

Ali, če damo na stran kulturnobojniške teme, obstaja ideologija te vlade? Pojasnjujemo, zakaj se tega tudi v teh kaotično dramatičnih dneh in tednih zavedajo le v Levici.

Premier Golob je po propadu »leta 2023 kot leta reform« naredil novo strategijo, po kateri bodo napovedali le tisto, kar se ima zgoditi.

V zgodbi tedna se sprašujemo, kdo bi se lahko odzval klicu vse več tistih »stricev«, ki na levi sredini dvomijo ali celo ne verjamejo več v mandatarski potencial Roberta Goloba in bi poiskala t. i. tehničnega mandatarja.

V začetku tega meseca je bilo registriranih 27.407 nevladnih organizacij. Daleč največ, 23.251, je bilo društev, 3897 (zasebnih) zavodov in 259 ustanov. To je 38 manj kot konec avgusta – takrat jih je bilo 27.445. Število NVO se sicer v zadnjih letih povečuje za okrog 500 na leto. 17. septembra 2012 je bilo na primer registriranih 22.490 društev, 2324 zavodov in 251 ustanov. Seveda vse NVO niso tudi aktivne. Mednje se uvrščajo tiste, ki Ajpesu oddajajo letna poročila – okoli tri odstotke manj jih je kot registriranih.

Po finančnem kolapsu mariborske nadškofije se je v nevarnosti znašel Zavod Antona Martina Slomška, kjer domuje tudi Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška. Da bi ostala v slovenski lasti, je mariborski nadškofiji dala posojilo ljubljanska nadškofija.