Ob odpovedanem martinovanjem z blagoslovom mošta župnika Mateja Gnidovca v telovadnici osnovne šole v Leskovcu pri Krškem se mi spomin vrača k presoji ustavnega sodišča iz leta 2001.

Še pred tem velja reči: organizatorji martinovanja bi morali vztrajati in spor razčistiti. Toliko bolj zaradi intervencije vladajoče poslanke in občinske svetnice Tamare Vonta. Očitno bi ga bilo treba, tudi če je banalen.  

S soglasno odločbo tiste sestave ustavnih sodnikov se nisem strinjal. Šlo je za interpretacijo t. i. avtonomije šolskega prostora, kot jo opredeljuje šolski zakonik. Zmotilo me je, da šolski prostor razumejo dobesedno kot prostore oziroma stavbo. Gre jim za tako rekoč fizično preprečevanje prisilnega soočenje nevernih oziroma drugače vernih posameznikov z vero, ki ji ne pripadajo.

Zapisali so, da javni vrtec oziroma javna šola ni manifestacija države samo pri izvajanju svoje dejavnosti izobraževanja in vzgoje (javne službe), temveč tudi kot javni prostor. Skratka: šlo jim je za »državno sakralizacijo« – ne šole, ki izvaja svojo dejavnost, ampak šole kot stavbe, ki je simbol države.

Kajenje marihuane izzove veliko spečih duševnih motenj in bolezni. Izzvati neko bolezen in legalizirati snov, ki bo izzvala neko bolezen. Nimam besed!

Ustavni sodniki so s tem pretirano poudarili izključevalno oziroma negativno opredelitev načela ločenosti države in verskih skupnosti. Kot da v Sloveniji ni mogoče drugače zagotoviti verske nevtralnosti države. S tem se praktično izključujejo verske vsebine iz javnega življenja, izpovedovanje vere pa potiska v zasebnost, kar smo že prestajali v nedemokratičnem režimu.

Dopušča hude posege oziroma omejitve verske svobode in to pravico izvotli. Ustavno sodišče je pozneje v odločbi, s katero so pretresli zakon o verski svobodi, vendarle dali ločitvi države in verskih skupnosti manj izključujoče in bolj vključujoče poudarke.

Poslanka Svobode Vonta pravi, da je podobna vprašanja postavljala že v preteklosti, ko so v Krškem prirejali Festival piva. Že prav.

Kot poslanka koalicije prav zdaj piše zakon, ki bo legaliziral (z legitimnostjo rahle večine na referendumu) »gojenje in posedovanje konoplje za osebno rabo«. Kajenje marihuane izzove veliko spečih duševnih motenj in bolezni. Izzvati neko bolezen in legalizirati snov, ki bo izzvala neko bolezen. Nimam besed!

Študije nam jasno kažejo, da uporaba marihuane vodi v uporabo drugih, nevarnejših drog. Gre za zavestno tveganje. Tako mi je v intervjuje pripovedovala prva avtoriteta medicine dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.