Pajaci na RTVS bi zaradi srečanja z Janšo razrešili Natalijo Gorščak
Obisk šefinje RTVS Natalije Gorščak pri Janezu Janši je razbesnel levičarje – ti so z novim zakonom o medijih nehote pripravili darilo Janši.
Obisk šefinje RTVS Natalije Gorščak pri Janezu Janši je razbesnel levičarje – ti so z novim zakonom o medijih nehote pripravili darilo Janši.
Čeprav se je zdelo skoraj nemogoče, da bi Robertu Golobu po veličastni volilni zmagi aprila 2022 vladna koalicija razpadla v zadnji četrtini mandata, to ni povsem izključeno.
Iztok Mirošič (56) je eden tistih slovenskih diplomatov, ki pustijo vtis. Trenutno zastopa našo državo v Washingtonu kot veleposlanik v Združenih državah Amerike, v svoji bogati karieri pa je bil med drugim tudi veleposlanik v Združenem kraljestvu, Italiji, bil pa je tudi državni sekretar, posebni odposlanec, namestnik zunanjega ministra, svetovalec predsednika vlade za zunanjo politiko in evropske zadeve …
Potem ko je Donald Trump samo nekaj dni pred svojo svečano umestitvijo na položaj predsednika Združenih držav Amerike namignil, da namerava kot poslovnež in trgovec na veliko kupovati po svetu – tudi otoke, kanale in druge za Ameriko strateško pomembne nepremičnine – bi lahko končno na svoj račun prišli tudi Slovenci.
Dilema, ki si jo je zastavila ortodoksna, ideološka frakcija Socialnih demokratov, je sama po sebi zgovorna. Ne sprašujejo se namreč, ali je velika koalicija mogoča, ampak jih bolj zanima, komu bi takšna koalicija zares koristila. Da bi svoje samoizpraševanje medijsko bolj poudarili, hkrati pa mu dali politično težo, so na oder povabili (svojega) bivšega predsednika Milana Kučana.
Zadnji dan lanskega leta je vlada potrdila novi zakon o medijih. Resorna ministrica Asta Vrečko je kar žarela. Mediji namreč sodijo v njeno delovno področje. Ministrstvo za kulturo, ki ga kadrovsko, politično in ideološko popolnoma obvladuje Levica, si je za glavni cilj prenove medijske zakonodaje postavilo zagotavljanje »pravice do celovite obveščenosti in svobodo izražanja«.
Tega filma Janez Janša ne bo videl, pravi premier Golob. Toda njegova samozavest utegne biti letos vseeno nekoliko omajana. Kajti 2025 je tudi predvolilno leto, in če ne bo presenečenj, bodo najkasneje konec prihodnje zime ali pa na začetku spomladi 2026 vsekakor parlamentarne volitve.
Decembra je Slovenija dobila novo zunanjepolitično strategijo. Ali je bila prejšnja res že tako zastarela, da je bila neuporabna, je drugo vprašanje, na katerega odgovora tako ali tako ne bomo dobili. O dokumentu, ki ima s prvo stranjo in kazalom vred pičlih 17 strani in se uradno imenuje Strategija zunanje politike Republike Slovenije, posebej kritičnih misli nismo prebrali.
Razvpiti pater Marko Rupnik, jezuitski prijatelj papeža Frančiška, računa, da jo bo dejansko odnesel brez posledic.
Z njo si delimo najkrajšo mejo, o njej vemo najmanj od vseh sosed. Dokler na Madžarskem oblasti ni prevzel Viktor Orban, smo jo večinoma povezovali z ogrsko salamo, paprikašem, Blatnim jezerom in poceni silvestrovanji v Budimpešti. Toda odkar je Madžarska pod drobnogledom Evropske komisije in levoliberalnih medijev, ki so jo označili kot »iliberalno« demokracijo, smo do naše vzhodne sosede še bolj zadržani in kritični. Je ta država res žrtev avtokratskega Orbana, ki zatira svobodo tiska, preganja migrante in se povezuje z evropskimi nacionalisti?
Predsednica republike je v predprazničnem intervju za Val 202 med drugim povedala, da si zadnje leto in pol prizadeva za to, da bi še v tem njenem mandatu skupaj z opozicijo in pozicijo zbrali toliko moči in poguma in končno dostojno pokopali žrtve povojnih pobojev. Nataša Pirc Musar je na to temo že pripravila več posvetov, resorni minister (to področje sodi pod obrambo) je imel nekaj kompromisnih predlogov, vendar pa jim je, presenetljivo, tokrat nasprotovala desnica.
Medtem ko vlada poskuša pričarati praznično vzdušje in ljudstvo v stilu francoske burleske prepričati, da so razmere v državi boljše kot kadarkoli prej, je alternativa cesarjevim novim oblačilom še vedno obsojena na večno dilemo: Še enkrat Janša ali bomo tokrat vseeno videli kak drug film?
Medtem ko nam sistem razpada pred očmi, se politična elita spet igra kavboje in indijance. Črni na ulici kličejo k uporu proti krivosodju, rdeči skrbijo za ohranjanje statusa quo in svojih privilegijev. Zadeva Trenta je še ena farsa, za katero je jasno, da se ne bi zgodila, če bi se obtoženec pisal drugače. Ali če bi bil župan najlepšega mesta na svetu, ki je izjemen trgovec in tudi strokovnjak za zemljišča.
Dr. Laris Gaiser (47) je eden redkih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov za geopolitiko pri nas. V svoji karieri je počel že marsikaj: svetoval tujim vladam, pisal knjige in predaval kot izredni profesor makroekonomije in geopolitike v Sloveniji in tujini, pred dvema letoma pa je kot rezervni oficir pripravljal tuje vojaške sile in policijske enote za posredovaje na kriznih območjih.
Nedavno vabilo predsednice republike kitajskemu avtokratu Xiju, naj obišče Slovenijo, samo po sebi ne bi bilo tako problematično, če bi bilo usklajeno z vlado (pa ni bilo) in če se v ozadju ne bi skrivale neprijetne podrobnosti, o katerih v vladajoči slovenski politiki nihče noče odkrito govoriti.
Zdaj, ko je vojna postala del diskurza vodilnih medijev, smo lahko prepričani, da se to ni zgodilo po naključju in da bo politika to kar najbolj izkoristila. Kaj je lepšega, kot ljudi zamotiti s tihim, latentnim strahom pred neko grozečo nevarnostjo, zaradi česar niso več pozorni na aktualne, vsakodnevne anomalije – v Sloveniji denimo napol razpadli sistem državnega zdravstva, nezakonito imenovanje generalnega direktorja policije ali mafijski obračuni na obrobju Ljubljane – ki vznemirjajo prebivalstvo.
Dejan Steinbuch, novinar in publicist, o Danilu Türku in njegovem hvaljenju pregnanega sirskega diktatorja Asada
Trije ministrski sestanki in dva telefonska pogovora je bilanca odnosov z Iranom v dobrem letu. Veliko ali preveč? Niti s Hrvaško ali Avstrijo ni takšne dinamike na ravni zunanjih ministrov, če odštejemo srečevanja v okviru Evropske unije in multilateralnih organizacij. V čem je torej skrivnost zelo pogostih diplomatskih stikov Slovenije z Islamsko republiko?
Predvolilna kampanja za naslednje parlamentarne volitve se je začela. O tem, kdo jo je začel, se bo razvila podobna dilema kot pri vprašanju, kaj je bilo prej – kokoš ali jajce. Je kampanjo začelo sodstvo oziroma tožilstvo, ki proti Janezu Janši vodi kazenski postopek zaradi suma pomoči pri oškodovanju podjetja Imos, ali pa jo je začel kar Janša sam?
Predstavljajmo si ekonom lonec, v katerem nastaja čedalje večji pritisk. Varnostni ventil, ki služi sproščanju prevelikega pritiska, je nekdo privoščljivo zaprl, zato odvečna para ne more uhajati. V notranjosti vse bolj narašča temperatura, sliši se brbotanje, posoda se trese in zdi se, da bi lahko v nekem trenutku odneslo pokrov. Tako nekako bi lahko opisali najbolj pesimistični pogled na razmere v vladni koaliciji, ki navzven sicer še vedno deluje kot relativno normalna družina. A celo na pogled najbolj idilične družine svoje skrivnosti skrbno skrivajo pred zunanjim svetom. Kaj se torej dogaja v koaliciji?