To pa pomeni, da se predvolilna kampanja dejansko začenja že letošnjo jesen. Drugače povedano, operativno obdobje, v katerem lahko vlada Roberta Goloba sprejme še kak pomembnejši zakon ali manjšo reformo, se izteče s poletnimi počitnicami.

Slišati je malo, v dobrega pol leta bo težko ustvariti dovolj »municije« za predvolilno kampanjo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, na katerih bo na zmagovalnem odru huda gneča, saj na njih namerava poleg Janše in Logarja zmagati tudi sedanji premier Robert Golob. Resda imajo njegovi svobodnjaki danes v parlamentu še vedno daleč največ, kar 40 poslancev, vendar jim trenutne ankete ne kažejo dobro; izgubili bi kar polovico mandatov. Spet se je namreč okrepila podpora SDS, ki bi bila najverjetnejša relativna zmagovalka volitev, vendar pa je vprašanje, s kom bi lahko sestavila koalicijo, ki bi Janši zagotovila vsaj 46 glasov, kolikor ji potrebuje mandatar za sestavo vlade.

Janša še ni obupal

Poznavalci dogajanja niso presenečeni nad dinamiko v slovenski politiki po aprilu 2022, ko je Robert Golob dosegel najboljši rezultat v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije. Toliko mandatov (41) namreč ni dobila še nobena stranka niti LDS v najboljših letih ne. Vendar se je tudi v tem primeru strategija t. i. novih obrazov izkazala kot montažna hiša, ki jo postavite na Floridi za malo denarja in ki navzven deluje čudovito, dokler ne pride vihar … in jo odnese.

Sašo Radej

Gibanja Svoboda sicer še ni odneslo, je pa nezadovoljstvo ljudi očitno že doseglo stopnjo, ob kateri bi morali strankinim strategom zazvoniti vsi alarmi. Kajti svobodnjaki so zmagali zaradi tega, ker se je Janša ljudstvu tako zameril med epidemijo novega koronavirusa, Golob pa jim je obljubljal »svobodo« in odrešitev. Drugih obljub pa ni dajal, zato njegova koalicija v tretje leto vstopa brez posebnih dosežkov, ki bi navduševali množice.

Nekaj sistemskih zakonov na posameznih področjih je bilo resda sprejetih in tudi reforma plačnega sistema v javnem sektorju ni majhna stvar, vendar nikakor ne bo poceni. Posebej tisti, ki niso del vse bolj razbohotene javne uprave niti ne dobivajo plače v državnem ali paradržavnem podjetju, se sprašujejo, kaj bo vladna velikodušnost prinesla javnim financam čez nekaj let. Država je namreč vsako leto dražja, vprašanje pa je, ali je zaradi tega tudi kaj boljša in prijaznejša do ljudi.

V leto 2025 smo sicer vstopili z obljubami, da se bo končno uresničila reforma državnega zdravstva, v kar pa tako ali tako nihče ne verjame. Dva pomembna zakona, s katerimi se ukvarja ministrica za zdravje, sta sicer že na mizi, vendar se pojavljajo sumi, da je za njun sprejem še najbolj zainteresiran dobaviteljski lobi, ki se je v zdravstvu razrasel do nepredstavljivih razsežnosti. Razlog za to je preprost: v zdravstvu se vsako leto obrne okoli 5 milijard evrov.

Mediji in policist iz Saint-Tropeza

Tudi predlagani zakon o medijih, s katerim bi (si) Levica rada pridobila naklonjenost medijev, ni sprožil toliko javnih polemik in kritik kot informacija o obdavčitvi stanovanjskih nepremičnin, če ima lastnik več kot eno nepremičnino. Kljub temu da so zgodbo piarovsko tempirali za konec leta, ko naj bi se ljudje sproščali v prednovoletnih zabavah, verjetno pa so s tem poskušali zatreti tudi afero s Senadom Jušićem, generalnim direktorjem slovenske policije, so bili odzivi zelo močni. Glas ljudstva je jasno povedal, da predlagane rešitve niso pravične, saj se osredinjajo na kvantiteto, ne pa kvaliteto oziroma ceno nepremičnega premoženja. Stanovanji v Ljubljani ali Murski Soboti pač nimata podobne, kaj šele enake cene.

Jure Klobčar

Vladni spindoktorji so z napovedjo obdavčitve druge in vseh naslednjih nepremičnin v zrak spravili na stotisoče državljanov, ki imajo poleg stanovanja (hiše) še kak majhen vikend ali celo dva, a še vedno niso sanirali policijske afere. Mislimo seveda na dejstvo, da je upravno sodišče ugotovilo, da imenovanje šefa policije Jušića ni bilo zakonito. In ker ga sistem oziroma nadrejeni notranji minister očitno ščitita, se zastavlja vprašanje, zakaj oziroma kako dolgo še. Kajti če se bo zgodba nadaljevala tudi v letos, potem Boštjan Poklukar ne bo imel opravka le z interpelacijo v državnem zboru, ampak tudi z legitimnim vprašanjem civilne družbe, medijev in aktivnih državljanov: zakaj ščiti Jušića?

Isto vprašanje lahko naslovimo na premierja, ki o policiji očitno tako ali tako nima prav dobrega mnenja, predvsem pa ji ne zaupa. Kako to, da svojemu notranjemu ministru dopušča, da zagovarja kršitev predpisov in kompromitiranega policijskega šefa, ki včasih deluje kot lik iz znamenite francoske komedije Žandar iz Saint-Tropeza, kjer se je proslavil sloviti Louis de Funès. Zakaj je Senad Jušić tako pomemben za notranjega ministra ali celo premierja? In kaj ima s tem koalicija, torej socialni demokrati in Levica?

Šifra: obtoženi premier

Preden pa pridemo do potencialne bombe, ki bi jo lahko dobila v roke opozicija – ne le tista na desnici, ampak tudi v vladni koaliciji , še dva »cukrčka«, s katerima je vlada hote ali nehote zagrenila življenje delovnim ljudem in občanom, kot so nekoč rekli. Prvi je zvišanje RTV-prispevka v letu 2025, ki sicer znaša le dober evro, vendar ni ključ v tem, pač pa v dejstvu, da so ga zvišali, četudi je utemeljenih kritik na račun poslovanja kot tudi uredniške politike javnega zavoda RTV Slovenija vedno več. Poleg tega nas zgodovina uči, da je včasih res dovolj le majhna kaplja, pa tekočina steče čez rob, in imamo jezne ljudi, ki protestirajo na ulicah.

Sašo Radej

Drugi »cukrček« je dejansko povezan s pijačami, saj se je z novim letom zvišal tudi davek na sladke pijače, kar je sicer pozitivno z vidika nacionalne skrbi za javno zdravje. Vprašanje je le, če se s tem strinja tudi ljudstvo. Piva, vina in žganih pijač, da o cigaretah ne govorimo, si niti liberalna Golobova vlada ni upala podražiti, saj bi z višjimi trošarinami na alkohol (in tobak ter tobačne izdelke) brez dvoma izzvala širše ljudsko nezadovoljstvo.

Toda dvig osovraženega RTV-prispevka ter dražji sokovi in gazirane pijače niso nič v primerjavi z morebitno vložitvijo obtožnice zoper predsednika vlade. O tem naj bi še vedno odločalo specializirano državno tožilstvo, na katerega je ljubljanska policija lani vložila ovadbo. Kakšna je verjetnost, da pride to vložitve obtožnice, če to primerjamo s celjskim procesom proti Janezu Janši, ki je na ulici pred sodiščem lani začel predvolilno kampanjo za prihodnje volitve?

Ali bo v obeh primerih zmagala pravna država ali pa bo imela zadnjo besedo politika? Ne tista formalna, seveda. Govorimo o politiki, ki deluje iz sence in je še vedno dovolj vplivna, da namoči premierja Goloba ali pa šefa opozicije Janšo. Bila bi svojevrstna ironija, da bi leta 2025 oba dočakala politični obračun – Golob z vložitvijo obtožnice in katastrofalnimi posledicami, ki bi jih to imelo za njegovo vladno koalicijo in premierski položaj, Janša pa z obsodbo in celo morebitno novo zaporno kaznijo. Kajti oboje je načeloma možno.

Sašo Švigelj

Kaj za Goloba pomeni obtožnica

Janša se požvižga na pravosodni sistem, ki ga posmehljivo imenuje krivosodje, pa premier Golob ne bi smel biti brezskrben. Vložena obtožnica zoper njega bi namreč de facto pomenila zahtevo po njegovem odstopu, s čimer bi se izognili predčasnim volitvam. Sploh podpredsednik vlade Klemen Boštjančič bi si lahko v takšnem primeru obetal življenjsko priložnost, če bi se lahko zavihtel na Golobovo mesto. Toda stvari niso tako enostavne, poznavalci razmer pravijo, da Golob zlepa ne bo odstopil in da bi ga morali v lisicah odpeljati s sedeža vlade, če bi se ga hoteli rešiti.

Vsekakor bi vložitev obtožnice spremenilo celotno dinamiko leta 2025. Ne gre le za vprašanje, kako bi to vplivalo na javnomnenjsko podporo, ki je svobodnjakom že zdaj upadla. Pomembneje je to, da bi obtoženi premier hipoma postal neprimerno šibkejši tudi znotraj koalicije, kjer zlasti socialni demokrati že danes niso zadovoljni. Če iščejo povod za zaostritev svojih pogojev ali celo spremembo koalicijske pogodbe, jim bi obtožnica proti premierju prišla kot naročena. Boljše priložnosti do volitev verjetno ne bi dobili.

Bobo

Prav od morebitne vložitve obtožnice proti predsedniku vlade je odvisna prihodnost koalicije. Ključev do predčasnih volitev nima Janša oziroma SDS, še manj Nova Slovenija, ampak jih ima koalicija; svobodnjaki, socialni demokrati in Levica. Koalicija dejansko razpade, če jo zapusti SD, kajti s štirimi poslanci Levice Golob v parlamentu izgubi večino. Po odhodu Mojce Pašek Šetinc ima Gibanje Svoboda 40 poslancev, Miha Kordiš pa ne glasuje več kot poslanec koalicijske Levice. To pa pomeni, da četudi bi vlado podpirali vsi poslanci svobodnjakov in poslanske skupine Levica, je to v najboljšem primeru le 45 glasov.

Do večine torej zmanjka en glas, ki bi ga premier verjetno iskal pri obeh poslancih narodnih skupnosti. Toda od njiju pričakovati brezpogojno podporo bi bilo naivno. Z drugimi besedami, odhod SD iz koalicije bi hočeš nočeš pripeljal do manjšinske vlade, kar bi premierju v predvolilnem letu bistveno tako otežilo vladanje, da bi bilo le vprašanje časa, kdaj bi se pojavilo glasovanje o konstruktivni nezaupnici, od tam pa do predčasnih volitev nikoli ni bila prav dolga pot.