Iranski sindrom: Tanje Fajon se je prijel vzdevek Teheranska Tanja
Trije ministrski sestanki in dva telefonska pogovora je bilanca odnosov z Iranom v dobrem letu. Veliko ali preveč? Niti s Hrvaško ali Avstrijo ni takšne dinamike na ravni zunanjih ministrov, če odštejemo srečevanja v okviru Evropske unije in multilateralnih organizacij. V čem je torej skrivnost zelo pogostih diplomatskih stikov Slovenije z Islamsko republiko?
Zakaj takšna naklonjenost avtokratskemu režimu, ki ga pestijo mednarodne sankcije in s katerim naj Slovenija ne imela prav dosti skupnih točk? Gre zgolj za ekonomski pragmatizem, morebiti obujanje neuvrščenosti ali pa je v ozadju še kaj več? Koliko ima pri tem prstov zraven tudi nikoli sankcionirano pranje iranskega denarja v NLB?
V Iranu je bilo leto, ki se izteka, praznično. Pa ne za mnoge navadne ljudi, ki jih teokratski režim dnevno trpinči. 2024 je bilo jubilejno leto za režim, ki je praznoval 45-letnico oblasti. Na začetku leta 1979 se je v Teheran iz Pariza vrnil ajatola Homeini, zlovešči obraz iranske revolucije, zaradi katere Iranke še danes nimajo določenih pravic, ki so za Slovenke samoumevne. Tistega leta, ko je ajatola iz letala Air France stopil na domača tla, so se njegovi ljudje v Bejrutu sestali s predstavniki prijateljske neuvrščene države, Titove Jugoslavije.
Začnite preizkusno naročnino za samo 1,99 €!
Z naročnino na Reporter Premium dobite:
- Aktualni spletni članki
- Podkast (predčasno - 6 ur prej)
- Digitalna številka vnaprej
- Arhiv preteklih številk
- Tedenski pregled z urednikom