Na prvi pogled se zdi, da je Slovenija v središču evropske politike, saj bosta vladni fiasko s predlaganim kandidatom za komisarja Tomažem Veselom in nerazumno zavlačevanje opozicije s potrjevanjem njegove naslednice Marte Kos za več tednov upočasnila postopek izbire prihodnje komisarske ekipe, s katero se namerava predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen soočiti z negotovo prihodnostjo, ki čaka Evropsko unijo.

Ob smrti Bore Đorđevića, ki je zaradi pljučnice umrl v ljubljanskem Kliničnem centru, sem se spomnil na Steva Žigona, slovenskega igralca, ki je večino svojega življenja preživel v Beogradu, kjer je konec leta 2005 tudi umrl.

Po zaslugi Levice je letošnji Blejski strateški forum (BSF) postal še bolj opazen in prepoznaven mednarodni dogodek. Poskus, da bi organizatorje prislili k odpovedi povabila nekdanji izraelski zunanji ministrici Tzipi Livni, je propadel, politično-protestniški cirkus s propalestinskimi aktivisti in bojkotom vladne Levice pa je kljub obnašanju predsednice Nataše Pirc Musar na koncu prinesel le pozitivne rezultate. Ključna je zagotovo ugotovitev, da brez dialoga ni miru na svetu.

»Padaš in padaš in padaš …« Tako se začne kratko sporočilo, ki je sredi minulega tedna prispelo po telefonu (SMS). V njem je bil samo še en stavek: »Novinarski poklic je velika odgovornost, eni se je ne zavedate (več).«

O čem bo razmišljala Ursula von der Leyen na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ko bo v družbi slovenskega premierja opazovala idilo jezera z znamenitim otokom? Morda o tem, da je pred njo še težji mandat kot dosedanji, v katerem je dvakrat prevzela vlogo krizne upravljavke.

Moja prva asociacija na Mongolijo ni Džingiskan, pač pa film Urga, ki ga je posnel sovjetski režiser Nikita Mihalkov, danes velik podpornik ruske tradicije in Vladimirja Putina.

Ukrajinci so presenetili svet, predvsem pa Ruse z dobro pripravljenim prodorom na ozemlje Ruske federacije.

Papeški nuncij Jean-Marie Speich, ki je v Ljubljano prišel leta 2019, naj bi počasi odhajal. Kdo je sprožil govorice – tisti, ki si njegovega odhoda želijo, ali pa morebiti celo sam?

Cerkev se ne zna spopasti z izzivi sodobnosti - ko gre za vprašanje medijev in novih tehnologij se zdi, da je edini cerkveni adut na tem področju grosupeljski župnik Martin Golob.

Potem ko škandal s spolnim predatorjem patrom Markom Rupnikom v glavni vlogi še vedno ni dobil ustreznega epiloga v cerkvenih krogih, so se v Ljubljani pojavile govorice, da naj bi papeški nuncij Speich v kratkem zapustil Slovenijo.

Po zamenjavi zapornikov med Zahodom in Rusijo, kjer je s svojim konkretnim vložkom sodelovala tudi Slovenija, se odpira več vprašanj.

Naši rusofili so šokirani: ruska vohuna iz Ljubljane sta priznala krivdo! Podrl se je konstrukt o zaroti, ki naj bi jo proti nedolžnima Rusoma izvedla slovenska oblast po navodilih Američanov.

Ali se je kaj spremenilo v odnosih med Izraelom in Slovenijo, potem ko je slovenska vlada 4. junija, tik pred evropskimi volitvami in na vrhuncu predvolilne kampanje s pomočjo parlamentarnega valjarja, zrinila skozi proceduro sklep o priznanju Palestine?

Če vsaj v teh vročih poletnih tednih med koalicijskimi partnericami vlada sožitje, pa je nekaj več nestabilnosti v opoziciji. Za SDS smo se že navadili, da telenovela Logar gre po svoje traja in traja, pa se nič ne zgodi, v Novi Sloveniji se očitno pripravljajo samo še na naslednji kongres.

Na prvi pogled deluje, kot da ji je vseeno za ves svet, toda ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je znala poskrbeti za svoje interese, ko je pristala na to, da bo prevzela najzahtevnejši ministrski resor …

Evropske volitve so politične stranke, izjema je Slovenska ljudska stranka, že predelale in ponotranjile. Nihče ni posebej boleče izgubil – razen seveda SLS, nihče tudi ni premočno zmagal. Tako nekako lahko povzamemo prevladujočo oceno. A ker bo poletja čez poldrugi mesec konec, je na mestu vprašanje, kakšna bo politična jesen.

Šef avstrijskih svobodnjakov Kickl, bivši češki premier Babiš in madžarski avtokrat Orban so na Dunaju napovedali novo politično skupino v Evropskem parlamentu, utemeljeno na Domoljubnem manifestu. Zakaj so novico z navdušenjem pograbili ruski mediji.

Medtem ko Robert Golob dokazuje, da lahko predsednik vlade dela še manj od povprečnega zaposlenega v državni upravi, pa je Nataša Pirc Musar ugotovila, da če premierja ne zanima nič drugega od podaljšanih koncev tedna in obiskovanja nogometnih in košarkarskih tekem, potem je to priložnost, da vzame stvari v svoje roke. Predsednica pozna staro ljudsko reklo, da kadar mačke ni doma, miši plešejo.

Ursula von der Leyen ni samo prva ženska na čelu Evropske komisije, ampak bo po Jacquesu Delorsu in Manuelu Barrosu šele tretji šef v zgodovini Evropske komisije, ki je dobil še en predsedniški mandat.

Ni še se zgodilo, da bi osrednji mediji objavili fotografije žrtve kot tudi poreklo osumljenca. Sploh če gre za mladoletno žrtev in mladoletnega storilca.