V Sloveniji se razvnemajo strasti okoli umika strokovne publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki jo je Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) pripravil za Agencijo RS za okolje (Arso). Dokument, vreden 53.510 evrov, je bil javno predstavljen decembra 2025, a kmalu umaknjen s spleta.

Razlog? Neuradno pritiski nevladnih organizacij in vlade zaradi zapisov o uživanju mesa in živinoreji, ki ne sodijo v agendo proti mesu. To odpira vprašanja o politični cenzuri strokovnega dela, trajnostni prehrani in zdravstvenih tveganjih mesa.

Publikacijo je 11 strokovnjakov pripravljalo več kot leto dni. Osredotoča se na prehranski sistem Slovenije, kjer kmetijstvo igra ključno vlogo – zagotavlja prehransko varnost, ohranja krajino in poseljenost podeželja. Temelji na podatkih Arsa in mednarodnih virih.
Največ polemik sproža razdelek o mitih in resnicah glede mesa.

Avtorji zanikajo, da Slovenci pojemo več mesa, kot je povprečje EU. Razpoložljiva količina (vključno s kostmi, izgubami, zalogami) se pogosto zamenjuje z dejansko porabo. Po preračunih, primerljivih z OECD, pride v Sloveniji okoli 80 kg mesa in rib na prebivalca letno, v EU pa 103 kg.

Živinoreja prispeva le 11 odstotkov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skoraj 60 odstotkov. To nasprotuje narativu »borcev proti mesu«, ki si prizadevajo za zmanjšanje uživanja mesa, še posebej pod vlado Roberta Goloba.

Uživanje mesa je večplastno. Bilančni podatki SURS ne kažejo ekscesov, anketni pa višje vrednosti. Gaja Brecelj (Umanotera) opozarja: povprečen Slovenec zaužije 500 g rdečega mesa tedensko, kar NIJZ označuje za resno zdravstveno tveganje.

Vlada Roberta Goloba, ki je ustanovila strateški svet za prehrano z nagibom k rastlinski prehrani, uvaja ukrepe proti živinoreji, kot prepoved kastracije pujskov in obogatenih kletk za kokoši – ukrepi, ki jih večina EU nima. Golob sam je pred volitvami 2022 dejal, da mešana dieta ni nujna in da manj mesa izboljša počutje ter zmanjša obremenitev zdravstva.

Odzivi vpletenih so burni. Ministrstvo za okolje zanika zahtevo po umiku: »Zahtevali smo le uskladitev z resorji, saj dokument ni bil predhodno pregledan.« Arso pravi, da so objavo začasno ustavili zaradi večsektorske vsebine.

Dr. Maja Kožar (KIS) meni, da je umik neupravičen: »Publikacija je korektna in temelji na podatkih Arsa.« KGZS jo označuje za napad na stroko in kmete ter zahteva takojšnjo ponovno objavo.

Opozicija (zlasti NSI) govori o političnih pritiskih. Poslanka Vida Čadonič Špelič trdi, da so dokument skrili zaradi neskladja z vladno agendo, za čimer naj bi stal Golob ali Tina Gaber Golob. Kabinet vse očitke zanika.

Kakorkoli, primer razgalja več kot očitne konflikte med znanstveno stroko, politiko in nevladniki. Je umik cenzura ali legitimna uskladitev? Publikacija ostaja nedostopna, vprašanja o trajnostni prehrani in resnici na naših krožnikih pa odprta.