Kdo bo imel kaj od tega denarja? Kdo blokira novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju?

Blokado novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je javno izpostavil predsednik strateškega sveta za zdravstvo kirurg Erik Brecelj.

Prepričan je, da je s tem ustavljena tudi reforma zdravstva. Tudi sicer je videti, da so še zlasti na področju zdravstva volitve koalicijo prehitele. Podpredsednik Gibanja Svoboda minister Matej Arčon to priznava, ko pravi, da sta za tako korenite spremembe v zdravstvu potrebna dva mandata.

Zmanjkalo je časa tudi za izpolnitev obljube o preoblikovanju obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga vsi plačujemo v enakem znesku 37,12 evra vsak mesec, v bolj pravično in solidarno dajatev.

O neizvajanju dolgotrajne oskrbe na domu tokrat ne bo govora. Tudi naša opozorila, da bo oskrba na domu obtičala najprej na ne dovolj ekipiranih centrih za socialno delo, ti morajo izdati ustrezne odločbe, so se pokazala za umestna.

Blokada finala zdravstvene reforme

V materiji zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tiče zelo pomembni razlogi za (ne)učinkovito, (ne)dostopno zdravstvo, tj. premajhno produkcijo zdravstvenih storitev, posledice tega pa so čakalne vrste in naraščanje tveganj za prepozno odkrivanje in zdravljenje bolezni.

Poglejmo najprej, kako je prišlo do blokade novele zakona. Bilo je 11. decembra lani, ko je pred novinarje po seji strateškega sveta za zdravstvo (obravnavali so paliativno oskrbo po padcu zakona o pomoči pri samomoru) stopil njegov predsednik Erik Brecelj in dejal: »Tisti, ki bo zablokiral zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), je za to plačan.«

Dela se vse, je dodal, da ne pride do potrebnih sprememb, ko bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko spremljal cene in jih tam, kjer so previsoke, tudi nižal.

Izrazil je pričakovanje, da bo koaliciji do konca mandata vendarle uspelo potrditi tudi spremembe ZZVZZ, saj predstavlja finale zdravstvene reforme. »Upam, da ne bo prijave na vrhovno sodišče, ker je s tem sprejetje pod tem parlamentom zablokirano,« je dejal.

Zgodilo se je prav to. Zakon so posredno zablokirali Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber in Igor Pribac, pa tudi članica izvršnega odbora društva Srebrna nit Brigita Skela Savič, ko so 24. decembra vložili tožbo na vrhovno sodišče.

Robert Balen

Dokler to ne odloči o referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, državni zbor novele ZZVZZ, finala reforme zdravstva, ne more obravnavati.

Dosedanja praksa vrhovnega sodišča v občutljivih in zahtevnih primerih kaže, da je do odločitve treba počakati nekaj mesecev in ne le predvidenih trideset dni. Spomnimo, da so privrženci zakona referendumski izid izpodbijali zaradi domnevno nedopustnega vmešavanja neprijavljenih zdravnikov (njihovih združenj) in Katoliške cerkve v referendumsko kampanjo.

Hočejo denar ZZZS, zato blokada

Nekaj dni zatem, 28. decembra, je v nedeljski oddaji Politično Erik Brecelj komentiral odmevno odločbo ustavnega sodišča glede neustavne skoraj popolne prepovedi popoldanskega dela pri zasebnikih in obenem govoril tudi o blokadi ZZVZZ.

»Praktično vsak evro na ZZZS-ju – in tega je skoraj sedem milijard – ima svoj interes … V kliničnem centru tudi ta nedeljski večer potrebujejo 75 zdravnikov, da pokrijejo dežurstva, 55 jih je doma v pripravljenosti in tega zasebnikov – s tem, da je večina zasebnikov poštenih, tisti, ki gonijo vojno in plenijo od zadaj, jim delajo zelo medvedjo uslugo – ne zanima.

Primož Lavre

Sto ljudi je sodelovalo v timu pri transplantaciji srčka šestmesečnemu otroku. To nikogar iz biznisa ne zanima, tega ne bodo privatizirali. Želijo nekaj drugega, hočejo denar ZZZS, zato so tudi zablokirali zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je napisan in ga parlament ne more sprejeti, ker je blokiran. Tu se bije vojna.

Vse te parodije o delitvi javnega in zasebnega so samo kozmetika za tisto, kar se dogaja zadaj,« je dejal.

Brecelj je bil neposreden že pred meseci na lanskem t. i. Jesenskem posvetu v zdravstvu: eden najmočnejših in najbolj vztrajnih mitov, s katerim se ustvarja panika, je po njegovih besedah trditev o množičnem odhajanju zdravnikov iz javnega sistema.

Število zdravnikov v UKC Ljubljana se je med oktobrom 2023 in aprilom 2025 povečalo za 5 odstotkov, na Onkološkem inštitutu celo za 14 odstotkov. Prav tako podatki kažejo, da se število zdravnikov v javnem sistemu letno povečuje za približno 4 odstotke.« Gre za po njegovih besedah načrtno strategijo strašenja, ki služi kot orodje pritiska proti kakršnimkoli spremembam.

Za Breclja osrednji problem zdravstva ni pomanjkanje denarja, temveč boj za nadzor nad sredstvi, ki jih upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje. Nepregledna poraba in sistemske nepravilnosti so nekaterim omogočale enormne zaslužke na račun javne blagajne.

bobo

Trditev je ponazoril s primerom iz preteklosti Onkološkega inštituta, kjer je ZZZS dolga leta plačeval draga zdravila po visoki »planirani ceni«, čeprav je bila realna nabavna cena bistveno nižja.

Inštitut je na ta račun ustvarjal velike presežke, ko pa se je ta model financiranja uredil, je zašel v poslovne težave – kar dokazuje, da je posloval na napačnih temeljih. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki zavodu daje večja pooblastila in zahteva transparentnost, je zato tarča silovitih napadov.

Ta zakon je po njegovih besedah »absolutni temelj vsake prihodnje reforme«. Brez urejenega in transparentnega sistema financiranja so vsi drugi ukrepi obsojeni na propad. »Če ne bo sprejet, lahko vse tisto, za kar se je ministrstvo za zdravje trudilo, vržete v Ljubljanico,« je bil slikovit.

Izgovor, da se ZZVZZ postavi na hladno

Novelo ZZVZZ so na ministrstvu pripravljali dolgo, saj predstavlja po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel enega od dveh najpomembnejših sistemskih zakonov – poleg že sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Eden od ključnih poudarkov novele je – poleg novega pregleda kategorij zavarovancev in njihovih prispevnih osnov, kar že dolgo ni bilo narejeno – tudi in predvsem to, da Zavod za zdravstveno zavarovanje postane aktivni kupec. To pomeni, da ZZZS ni le »zdravstvena blagajna«, brez obveznosti do zavarovancev, ki kar avtomatsko plačuje račune, ampak kot aktiven kupec zahteva kakovost in nižje cene, sicer pogodbe z izvajalcem ne bi sklenil.

Kot blokado pojasnjuje ministrica za zdravje, zakon o prostovoljnem končanju življenja v eni določbi posega v novelo ZZVZZ. Kot razumemo, bi pravico do pomoči pri končanju življenja vključili neposredno v ZZVZZ kot novo pravico.

Ker obstaja verjetnost, da bo zakon o pomoči pri končanju življenja razveljavljen, tega ne morejo storiti. Slišati je namige, da tožba na vrhovno sodišče ministrstvu omogoča formalni izgovor, da reformo ZZVZZ postavi na hladno.

Primož Lavre

Imamo torej uradno razlago, po kateri ne morejo sprejeti sistemske zakonodaje, ki bi bila pozneje v neskladju z odločitvijo sodišča, neuradno pa se ugiba, da čakanje vladi in ministrstvu ustreza, ker se s tem lahko izognejo sprejemanju ZZVZZ tik pred marčevskimi volitvami.

Zakaj, denimo, ne bi vključili pomoči pri samousmrtitvi v ZZVZZ pozneje z novo novelo, ko bo znana presoja vrhovnih sodnikov? Skratka, ministrstvo naj bi pritožbo na vrhovno sodišče uporabljalo kot ščit, da mu ni treba sredi kampanje skozi parlament spraviti najzahtevnejšega zakona zdravstvene reforme.

Igralci iz ozadja bodo kupovali plakate za stranke+

Predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja skrbi, kaj bo z zdravstvom po volitvah. »Zelo pomembno je,« je opozoril, kdo bo vodil naslednjo vlado. »Imeli smo srečo, da sta ministrica in predsednik vlade sodelovala, včasih tudi z visokim tonom, pa vendar so bile odločitve sprejete v interesu javnega zdravstva.

Kako bo naprej? Na začetku mandata so igralci v ozadju računali na ministra Bešiča in se ušteli. Prepričan sem, da bodo ti ‘playerji’ iz ozadja kupovali plakate za stranke pred volitvami in računali na usluge. Če jim bodo stranke usluge vračale, bo katastrofa,« je dejal v Politično.

Robert Balen

Če bodo Demokrati Anžeta Logarja sestavljali vlado, bi bil lahko njihov minister za zdravje predsednik sveta stranke, sicer specialist stomatološke protetike, Tadej Ostrc. Bil je državni sekretar v tem mandatu, ko je zdravstveni resor vodil Danijel Bešič Loredan. Z njim je tudi odšel z ministrstva.

Tadej Ostrc bi se vrnil na ministrstvo

Z ideološkim ločevanjem med zasebnim in javnim zdravstvom naganjamo kader iz javnega sistema, je dejal Tadej Ostrc v debati na portalu Dela s podpredsednikom Svobode Matejem Arčonom in predsednikom konference SD Jernejem Štromajerjem.

Javno zdravstvo se s tem ne krepi, kar nekaj njegovih kolegov je zato odšlo iz sistema. Kar ga ohranja, so boljši pogoji dela, da se lahko v ambulanti zdravniki ukvarjajo s tem, za kar so se usposabljali, in ne z birokracijo. »Dobimo 15-letno luknjo, ko denimo odide kak maksilofacialni kirurg,« je dejal in poudaril, da so v stranki za red v zdravstvu, do njega pa pridemo z jasnimi pravili in ne s prepovedmi.

Erik Brecelj je lani pred poletjem v pogovoru za Reporter Magazin o Anžetu Logarju dejal: »Zame je pomembna preteklost, kaj so počeli. Kakšnega glasu Eve Irgl in Anžeta Logarja o težavah v zdravstvu, o korupciji, ko je SDS bila v vladi, nisem zaznal.

Ko smo se nekoč na Onkološkem inštitutu lotili podjetja Marand, direktor je slavni morjeplovec Andrej Marčič skupaj z Božem Dimnikom in Janezom Janšo, je Anže Logar odigral celo umazano vlogo, ki se mi je zbistrila takrat, ko so v javnost prišli posnetki, kako se skupaj na jahti prevažajo Janez Janša, Božo Dimnik in direktor Maranda. Tako da na podlagi pokončnosti iz preteklosti Anžeta Logarja žal ne morem pritrditi, da bo za zdravstvo lahko kaj boljše.«

Miran Jursič

Že konec marca 2023 je prav zaradi zakona, ki bi uredil ZZZS, prišlo do javne pretnje takratnih dveh državnih sekretarjev (med njima tudi Tadeja Ostrca), da bo minister Danijel Bešič Loredan odstopil, če Brecljev strateški svet ne bo zbližal svojih stališč s tistimi, ki jih je pripravilo ministrstvo.

Brecelj je državnima sekretarjema odgovoril, da svet deluje neposredno pod predsednikom vlade in da ga ne zanima, kdo je in bo minister.

Zdravstveni resor pod ministrom Bešičem Loredanom je v izhodiščih nove zakonodaje uporabljal skorajda enake argumente za poseg v upravljanje ZZZS, kot so jih je že v mandatu ministra Janeza Poklukarja.

Ostrc se je leta 2024 potegoval za direktorja ZZZS, vendar je ostal brez podpore. Na naslednjem razpisu se je za položaj prvega človeka državne zavarovalnice prijavil tudi minister za zdravje v zadnji Janševi vlade Janez Poklukar. Ta je zdaj pri stranki Prerod predviden za ministra za zdravje.

Vrnitev Janeza Poklukarja

Tudi Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča je za zdravstvenega eksperta pridobila težkokategornika s političnimi in strokovnimi izkušnjami. »V naši ekipi je Janez Poklukar, ki je bil eden zelo korektnih ministrov za zdravje,« v teh dneh razlaga Vladimir Prebilič.

Poklukar meni, da problem zdravstva ni toliko v zakonodaji, temveč v njenem izvajanju. Vsak zdravnik že danes, če hoče delati zasebno, potrebuje soglasje delodajalca. Se pravi, da bi ga lahko delodajalec že danes zavrnil, če svojega primarnega dela ni opravil v zadovoljivem obsegu.

A potrebujemo dogovor o standardih in normativih. Če je nekdo pripravljen delati še več, Prebilič ne vidi razloga, zakaj tega dela ne bi opravil ob nekem stimulativnem plačilu v javnem zavodu.

Treba je tudi izboljšati delovne razmere in organizacijo. Enega izmed vzrokov za slabo upravljanje vidi v tem, da so zavodi bolnišnic pogosto odlagališče kadrov posameznih strank. Predlaga, da bi za preprečitev političnega kadrovanja vsaj v večjih zavodih uvedli nadzorne svete.

Jure Klobčar

Za razliko od Demokratov, ki so za uravnotežen okvir med javnim in koncesijskim izvajanjem, se Prerod problema koncesij ne dotakne neposredno. Janez Poklukar je kot minister tik pred volitvami dosegel, da je Janševa vlada sprejela uredbo o podelitvi koncesij. Šlo za čeljustno in zobno ortopedijo, parodontologijo oralne kirurgije, oftalmologijo, dermatovenerologijo, kardiologijo in vaskularno medicino ter klinično psihologijo.

Takrat mu je sindikat Fides očital, da Slovenija hiti v smeri dokončnega razkroja javnega zdravstva. Sprejetje uredbe so nasprotno pozdravili v odboru za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici, kjer so jo prepoznali »kot enega od pravih korakov v smeri skrajševanja čakalnih dob«. S tem se po njihovi oceni postavlja bolnika v središče, saj v Sloveniji glede na potrebe prebivalstva zobozdravnikov ne primanjkuje.

Tina Bregant bi ZZZS preoblikovala v zavarovalnico

Tadej Ostrc reforme, ki jo lahko prinese le novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ne omenja, omenila pa jo je predsednica SLS dr. Tina Bregant, še ena zdravnica, ki bi lahko vodila ministrstvo za zdravje.

Marko Vavpotič

Vladi Bregantova očita, da so le povečali vrečo denarja z dopolnilnim zavarovanjem, pacienti pa od tega nimajo nič. Nasprotno, čakalne dobe so daljše, ljudje ostajajo brez osebnih zdravnikov.

Troje sklopov ukrepov v zdravstvu napoveduje predsednica SLS takoj po prevzemu oblasti: vnovično uvedbo centraliziranega naročanja, ki ga je ukinila Golobova vlada, debirokratizacijo z nizom ukrepov in reorganizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. ZZZS bi se preoblikoval v zavarovalnico, s katero bi zavarovanci podpisali pogodbo o zavarovanju. Kot razumemo, ZZZS ne bi bila edina zavarovalnica. Vredno bo o tem predebatirati v volilni kampanji.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter